O avstrijski sem že pisal, zato tokrat o tisti pred njo. Beneška republika čigar bogastvo je poleg ropanja zasedenih ozemelj slonelo predvsem na trgovanju je vzdrževala poštne povezave že od samega njenega začetka. Zaradi različnih izvajalcev je v 12. stoletju to prevzela centralna oblast, ki je tudi odredila plačila za to storitev. Plačevali so jo prejemniki pošiljk. V primeru da so prišle pošiljke po morski poti se je to v Kopru opravljalo na sanitarni postaji v pristanišču. Postaja je bila zadolžena tudi za razkuževanje vseh pošiljk ter “parfumiranja” pisem, kar se je delalo zaradi stalnih pojavov epidemij kuge. Pošta se je iz vse Istre zbirala v Kopru, kjer je predvsem pozimi, zaradi slabih vremenskih pogojev, potovala v Benetke preko Palmanove s konjskimi štafetami, kar je pomenilo, da so menjavali konje na največ tri ure. Poleti pa je bila odpremljena s priložnostnimi trgovskimi ladjami, ki so rade volje prevzele pošto zaradi dodatnega zaslužka. V primerih izrednih dogodkov in nujnih sporočil pa je bila v pristanišču zmerom zasidrana lažja galeja, galeotta ali tudi fusta, ki so bile mnogo hitrejše in je bila centralna oblast obveščena o dogodku že naslednje jutro.
Leta 1761 so uvedli v mestu tudi poštni žig, katerega so udarili na vse zbrane pošiljke iz Istre, preden so odpotovale naprej. To je bil prvi poštni žig na prostoru sedanje Slovenije, saj je naslednja bila Ljubljana, a šele leta 1785. Na znamke pa je bilo treba počakati do leta 1850, ko jih je Avstrija začela izdajati.
Na slikah vidimo eno takšnih hitrih ladij – fusta imenovano, pismo poslano iz Kopra leta 1640, prve koprske poštne žige in prvo ohranjeno znamko, ravno tako s koprskim žigom. Gradivo o žigih in znamkah je iz zbirke g. Veselka Guština.
Foto album
Stanko Ivančič