Katero je pravo ime ozkotirne železnice Trst-Poreč in kdaj se je prvič uporabilo?
Istrijanka zagotovo ni, saj smo o Istrski železnici (Istrianer Bahn), ki so jo zgradili Avstrijci od Divače do Pule leta 1867 že pisali. Zato je imela avstrijsko ime “Istrianer Bahn”, ki smo ga Slovenci in Italijani prevedli v svoj jezik. Torej “Istrska železnica”, “Istarske pruge” in “Ferrovia Istriana”. Med tem, ko so jo načrtovali, so istrska mesta ob morju; Trst, Koper, Izola, Piran in druga lobirala na Dunaju, da bi šla železnica skozi, ali ob mestih ob morju. Ko so začeli Istrsko železnico graditi, so bili meščani mest ob morju razočarani. Vendar so med gradnjo in po otvoritvi leta 1867 nastale najstarejše fotografije krajev v Istri in na Krasu, o čemer smo tudi že pisali.
Razočarani meščani Trsta, Kopra, Izole in Pirana, so izpostavili, da avstrijska oblast, ni upoštevala ekonomskih interesov, temveč samo vojaške, kar seveda ni držalo. Vsi objektivni izračuni so pokazali, da nobena železnica ne bo mogla konkurirati pomorskim prevozom, med obalnimi mesti, ki so se uveljavili zadnjih nekaj sto let, ne s količino, niti s ceno. Kar je kasneje tudi bil eden izmed razlogov za neuspeh ozkotirne železnice Trst-Poreč. Istrski poslanci v istrski dieti in na Dunaju so pritiskali za izgradnjo lokalne železnice Trst-Poreč in jim je uspelo, seveda s tem, da je Istra morala delno sofinancirati izgradnjo.
Končno je bil 18. aprila leta 1900, v uradnem glasilu avstrijskih železnic, objavljen razpis za gradnjo Lokalne železnice (Lokalbahn) Trst-Poreč. Med 15 podjetji, ki so sodelovala na razpisu sta zmagali dve podjetji; “Buttoraz & Ziffer” iz Trsta za del Trst-Portorož in podjetje Filip Župančič (Filippo Suppancich) iz Ljubljane za del proge od Portoroža do Buj. Pred in med gradnjo je potekala intenzivna italijanska propaganda proti večjezičnim napisom na železniških postajah, o čemer sva z Borisom že pisala. Avstrijci so, kar se tiče večjezičnih tabel tiče, postavili pogoj za kvečjemu tablo samo z italijanskim napisom, ki je bil skladen z avstrijskimi zakoni. Tabla z napisom kraja samo v italijanskem jeziku, je možna samo za kraje, za katere dokažejo, da imajo skoraj vse prebivalce Italijane. To jim je uspelo za mesto Poreč, ki je dobilo tablo z napisom Parenzo. Za Koper jim tega ni uspelo dokazati, zato so železniško postajo v Kopru zgradili v Škocjanu, da ne bi na tabli pisalo “Capodistria-Koper”. Ime večinskega prebivalstva je bilo na prvem mestu.
Bližala se je otvoritev prvega dela ozkotirne železnice Trst-Buje, oziroma Lokalbahn Trst-Buje, zato so v glasilu lokalne uprave Avstrijskih železnic v Trstu “Amtsblatt”, 9. februarja 1902 prvič objavili ime za ozkotirno železnico Trst-Poreč. Imenovali so jo Parenzaner bahn Trst-Poreč. To ime se je od takrat naprej uporabljalo za to ozkotirno železnico. Torej pravilno ime je Parenzaner, v slovenščini Porečanka in v italijanščini Parenzana. A glede na to, da veliko prebivalcev obmorskih mest in vasi prisega, da je pravilno Parenzana, lahko ugotovimo, da je v Istri danes manj Slovencev, kot jih je bilo pred 122 leti.
Boris Umer