Imate pogled na morje, me vprašajo znanci iz kontinentalnega dela Slovenije. Kaj naj rečem, če pogledam prvo in drugo sliko iz leta 1959, ko so me slikali izpred takratne gostilne, oziroma današnjega Snackbara, bi bil odgovor pritrdilen. Danes pa bi med sedenjem pred oštarijo Snackbar, rekel žal ne. Moral bi čez cesto na tretjo sliko kopališča, od kjer se danes vidi morje in drugo stran zaliva.
A medtem se je marsikaj spremenilo. V današnji gostilni imenovani Snackbar, ime, ki se bolj spodobi za današnje čase, kot če bi rekel gostilna, gosti in gostje raje sežejo po burgerjih in podobni hrani z ameriško evropskim okusom. Hrano pa zalijejo z pivom, kot naši severni sosedje Bavarci in Čehi. V nekdanji gostilni pa so se za konec tedna vrtela na vrtu vsaj dva prašiča in medtem, ko so gostje čakali, da bodo dobro pečena, so naročili pjat pršuta in bokaleto refoška, ali malvazije. Tudi rib in školjk ni manjkalo, če so si gostje zaželeli kaj morskega. Tisti, ki so dobro igrali balince, so lahko pili zastonj, saj so izivalci ponavadi izgubili in liter je prišel na mizo. Pod večer so tudi najboljši izgubljali, saj se balinci niso več zakotalili tja kamor je ukazala glava in vrgla roka, vince je metalo balince.
A to so bili drugi časi, ki se nikoli več ne vrnejo.
Karton Pisalič