Pravzaprav so pljuvalniki skoraj izginili iz mojega spomina, ki se je osvežil, ko sem gledal na televiziji nogometno tekmo finala evropske lige nogometnih prvakov. Nogometaši so popljuvali travo okoli sebe in spomnil sem se, ko je bilo pljuvanje del našega obnašanja in splošne ljudske kulture. Celo Goga (Gorazd Sedmak) frontman glasbene skupine Zmelkoow, je pljuval skozi okno in gledal kam pljunec leti, upam, da ne na glave mimoidočih. Tekmovali smo kdo pljune bolj daleč, a nekateri so bili pravi ostrostrelci, saj so te z oddaljenosti dveh metrov in več, pljunili naravnost v oko. Bili so tudi takšni, ki so bili kot pravi mitraljezi, saj so ti med pogovorom popljuvali obraz, nekateri celo, kot nisi bil prisoten, a takšnih je tudi danes veliko.
Še v petdesetih letih prejšnjega stoletja so bili pljuvalniki v vsaki zdravstveni ambulanti in v bolnišnicah. Vsak javni lokal in še posebno gostilne so jih imele, V nekaterih gostilnah še danes piše “Ne pljuvajte po tleh”, čeprav nimajo več pljuvalnikov. Med sprehodom po koprskih ulicah so skoraj vsi pljuvali po tleh, a tudi drugje. Ko si pljunil v pljuvalnik, ki je bil na tleh, ga ni bilo tako preprosto zadeti, zato je bilo okoli pljuvalnika vse popljuvano, tudi kakšen msten zelen katar je bilo videti. Še težje je bilo v gostilnah, ki so malo zapiti gostje pljuvali kar po tleh, čeprav je povsod pisalo “Prepovedano pljuvati na tla”. Gostilne so bile pač prostor, kje se stranke opozoril niso držale, čerav so bile pismene. Napisi; prepovedano pljuvanje na tla, prepovedano petje, prepovedano igranje more kantante, prepovedano kartanje, so bili tam bolj za to, kaj se lahko dela v gostilni, kot zato, kaj se ne dela. Sicer v gostilnah niso samo pljuvali, tisti ki so se nalili čez mero, so velikokrat tudi kar bruhali na tla in celo na mize. Na sejmih sta si prodajalec in kupec, za potrditev kupčije pljunila v svoji roki in stisnila popljuvani roki v močan stisk. Takšnim potrditvam kupčije sem bil nekajkrat tudi priča, a to je bilo pred mnogimi leti, ko mi še niso začele rasti kocine pod nosom in v njem.

Pljuvalci so svoj pljunec na tleh ponavadi še z nogo razmazali, da so imeli še podplate dobro podmazane. Med pogovorom so za potrditev, tistega kar so povedali, z dobrim pljuncem skozi zobe potrili, ali pa s kratkimi rafalnimi pljunci. Dandanes se to zdi nepredstavljivo, saj se je obnašanje ljudi spremenilo. V gostilnah, ambulantah in bolnišnicah nihče več ne pljuva na tla. S koprskih ulic so pljuvalci izginili čez noč in na tleh ni videti z nogo razmazanih pljuncev in tresočih se želatinastih kupčkov pljuncev vseh barvnih odtenkov, od bele, do rjave, pa tja do temno zelene barve.
Pljuvalniki se danes še prodajajo in so še v rabi. Tisti prenosni pri preiskušanju in ocenjevanju vina, ko someljeji požirek vina, ki so ga nekaj časa premetavali po ustih, izpljunejo v pljuvanik. V Zobozdravstvenih ambulantah imajo pljuvalnike iz keramike ali plastične mase, a z izplakovanikom. Na tleh pa nisem nikjer več zasledil nekdanjih pljuvalnikov.
Hoteli ali ne, tudi to je pač del naše preteklosti, a ne berite tega prispevvka med kosilom.
Foto album