Ker je Boris pred kratkim pisal o Marsičevih vrtovih v Kopru, sem se spomnil, da sem sledove te koprske družine našel tudi v Žusterni. Na podstrešju dolge stavbe vzhodno od stavbe nekdanje gostilne, sem našel Šolski atlas iz leta 1889, tiskan na Dunaju leta 1893. Obeh hiš že dolgo ni več, saj so ju porušili, ko so gradili hotel Žusterna. V šolskem atlasu je G. Marsich pustil lastnoročno napisano svoje ime in žige s svojim priimkom. Verjetno je mladi Marsič atlas uporabljal v koprski italijanski gimnaziji, kjer je bilo v času Avstro-Ogrske, tudi veliko slovenskih dijakov in je bil slovenski jezik obvezni učni predmet za slovenske dijake in dijakinje, o čemer smo že pisali.
Kot lahko vidimo na zemljevidu Apeninskega polotoka (Penisola appenninica) iz tega atlasa, med leti 1815 in 1866 ni bilo o državi Italiji ne duha, ne sluha. Cela vrsta majih državic, čeprav bi nas danes Italijani radi prepričali o italijanskosti teh krajev. Celo Apeninski polotok so iz “Penisola appeninica” preimenovali v “Pennisola Italiana”, kar se je hitro prijelo. A kot sami Italijani pravijo: “Carta canta”, “Papir poje”, kar naj bi pomenilo papir vse pove.
Vrnimo se k družini Marsič, oziroma plemenu, saj so nekoč pri južnih Slovanih priimki pravzaprav označevali plemena. To lahko danes še vedno, v praksi, vidimo v Črni gori. Pri nas se je to ohranilo v imenih vasi okoli Kopra, kot je na primer vas Kocjančiči in Zupančiči. Marsiči pa so bili bolj dejavni v mestu in bližnjji okolici, kjer so posedovali številne nepremičnine. Še najbolj je znana Marsičeva hiša v Kopru, kjer je bila prva slovenska osnovna šola, slovenska hranilnica in sedež slovenskih kulturnih društev v mestu.
V nekaj sto letni benečanski okupaciji Kopra se je nekaj družin Marsič prilagodilo, sprejelo benečansko kulturo in jezik, da so veliko lažje poslovali v mestu. Nekateri so spremenili priimek pod fašizmom, a veliko jih tega ni storilo. Tako imamo še danes veliko Marsičev na Koprskem. Eden bolj znanih, je Dorijan Maršič, še danes dejaven pri Lionsih, a tudi drugih mednarodnih in naših organizacijah. Pred leti je celo kandidiral za župana Kopra. Kakorkoli že potomci Marsičev iz mojega šolskega atlasa so še vedno z nami tukaj.
Boris Umer