Tisti, ki ne verjamemo govoricam in pisanju večine novinarjev, o naši preteklosti, brskamo po digitalnih arhivih, da bi zvedeli več na podlagi ohranjenih dokumentov, risb slik in drugega gradiva iz preteklosti. Pri tem, da izvemo več so nam v veliko pomoč le raziskave zgodovinarjev z znanstvenim pristopom in takšnih je med našimi zgodovinarji veliko.

Med brskanjem po digitalnem Beneškem državnem arhivu sem naletel na digitalizirano akvarel risbo s peresom pritrjeno na platno v visoki ločljivosti, ki jo je leta 1791 narisal Koprčan Benedetto Petronio (1. slika). Glede na narisano se mi je zdelo, da je to nekje v Ankaranu, a nisem bil popolnoma prepričan. Brskal sem po spletu, da bi našel več podatkov v zvezi z risbo. Našel sem sicer nekaj kopij, a vse slabše kvalitete, a podatkov o njej skoraj nič. Na sliki sem prebral ime hriba Monte Moro in vstavil ti dve ključni besedi in našel vinarja iz Tribana Matjaža Babiča z vini “Montemoro”, ki razlaga izvor imena svojih vin. Pravi, da je v Šalari hrib z imenom Kortina Moro, kjer so njegovi predniki imeli vinograde. Baje je hrib v Šalari dobil ime po družini Moro. Poimenovanju krajev po družinah ne zaupam, ker vedno le prekrijejo nekdanje izvorno ime, oziroma toponim. Iščem naprej, imel sem srečo, ker sem našel v publikaciji Anales 3/93, izčrpno raziskavo našega zgodovinarja, tudi o tej preko 200 let stari risbi.

Salvator Žitko je bil verjetno radoveden tako kot sem jaz in izčrpno raziskal vse v zvezi z risbo. Na sami risbi je Benedetto Petronio zapisal, da jo je narisal za svoj gušt (2. slika). Dokazati je hotel, da je sposoben takšnih del, kot njegov oče Carlo,ki je zasedal pomembno funkcijo “Capitano pubblico ingegnere ai confini dell’lstria”.

Pa poglejmo izvleček tega kaj kaj je zapisal Salvator Žitko. Benedetto Petronijo je s peresom narisal risbo del svojih posesti v Ankaranu med hriboma Črni vrh Monte Nero, Monte Moro in morjem. Na risbi, so njive orne zemlje, gozd Opac, travniki, močvirje in pripadajoči del takratnih Ankaranskih solin. Preko Petronijeve posesti so narisani potoki tekoče vode in ceste. Levo v spodnjem delu je narisana cesta do vile Florida, ki je bila last družine Grisoni. Narisani sta tudi dve stavbi, od katerih je “Casale” verjetno večja kmetijska stavba obdelovalcev posesti. Čeprav področje ni dobro arheološko raziskano, tam skoraj zagotovo ni bilo obzidanega mesta (citta murata). Mogoče je napaka avtorja in je namesto obzidje ali ograda “cinta murata” po pomoti napisal “citta murata”. To je sicer le moje mnenje.

Kakorkoli že, je bilo to področje že od antike obdelovano, tako njive kot travniki, a na pobočju Črnega vrha so bili nasadi oljk in vinogradi. Področje “Monte Moro” (današnji Črni vrh, 124m) je bilo že zelo zgodaj poseljeno. Koprski škofje so ga podelili v 15. stoletju plemiški družini Spelati (Spelatis), vendar je leta 1430 škof Francesco Biondi Servandi omenjeni fevd ponovno prevzel v svoje roke. To področje pod današnjim Črnim vrhom, je bilo v tistem času in še pred tem, znano po vinogradih, oljčnikih in izdelavi likerjev. Takšne ohranjene risbe, so zanimive, saj nam skozi čas prikažejo podobo kraja, kot je bil nekoč, da ne pozabimo, da se naš kraj spreminja in mi z njim.

Vir risbe Beneški državni arhiv.

Vir dela vsebine Salvator Žitko Anales 3/93.

Foto album


Gallery Wordpress

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja