in trk s parnikom San Giusto, ki ga je povzročil Nazario Sauro

V 19. stoletju je bila zlata doba parnikov, kar je bilo mogoče občutiti tudi v Koprskem in Tržaškem zalivu. Prvi parnik so splovili v Franciji leta 1783, a šele po letu 1800 so se začeli pogosteje pojavljati na morju.

parnik Lampo
Parnik Lampo med plovbo leta 1911. Avtor fotografije Douglas Brown.

Parniki, ki so pristajali v Kopru so večinoma prevažali potnike, a tudi blago, čeprav so večino prevozov po morju še vedno opravljale lesene jadrnice: Bracere, Trabakule in in druge. Konkurenca med ladjarji je bila huda še posebno malo po letu 1900. Leta 1910 je koprski ladjar bil še brez konkurence pri prevozih potnikov med Koprom in Trstom, A sta Hrvata brata Cosulich ustanovila ladjarsko podjetje “La Veloce” (Hitra) in v Veliki Britaniji naročila nov parnik, ki so ga imenovali Lampo (Blisk).

Ladjo Lampo so izdelali v ladjedelnici na Škotskem blizu Glasgowa “Garvel Shipyard” George Brown & Co, v mestu Greenock. Ladja je bila dolga 46 metrov, široka 7,3 metra in globoka 2,86 metra. Železne, oziroma jeklene gradnje s parnim motorjem “McKie & Baxter, Copland Works, Govan”. Podatki pogona: 1-screw. T3Cyl. 18.5, 28 & 36 – 21) in. 180lb. 127NHP. Namen ladje je bil potniško/tovorna ladja. Prvi lastnik ladje je bila “Società Navigazione a Vapore La Veloce (A. V. & G. Cosulich), Trst. Na 3. sliki Lampo pred splovitvijo v ladjedenici v Greenocku na Škotskem. Prvo mesto registracije je bil Trst. Cosulich je kasneje ladjo prodal ladjarju “Società Navigazione a Vapore Istria-Trieste”. Spremenila je tudi ime v “Salvore” (Savudrija) in plula ob istrskih obalah, a so jo v 2. svetovni vojni Nemci zasegli in jo uporabili za izvidniško ladjo. Nekdanji Lampo, potem ladja Salvore se je leta 1944 potopila blizu Reke.

Parnik Lampo paluba
Parnik Lampo s pogledom na palubo med plovbo leta 1911. Avtor fotografije Douglas Brown.

1. aprila 1911 je bil parnik dokončan, kapitan giacomo Ferrari je odplul s Škotske in ladjo varno pripeljal v Trst. Nov še bleščeč parnik je začel voziti na liniji Trst – Koper in nazaj, a tudi na nekaj drugih lokalnih linijah, kot je bila Trst – Barkovlje. Kot smo že pisali o parniku Lampo in njegovem prvem kapitanu, je že 9. avgusta 1911 prišlo do incidenta v koprskem pristanišču, zaradi katerega je bil Nazario Sauro obsojen na dva tedna zapora. A to ni bil edini incident, ki ga je povzročil nestrpnež Sauro. Namreč konkurenca prevozov potnikov se je z vstopom parnika Lampo zaostrila. Večina potnikov se je raje vozila s novim parnikom. Za Slovence in Slovenke s koprskega podeželja je bil parnik Lampo celo olajšanje, ker jih je kapitan parnika koprskega ladjarja, nestrpni italijanski nacionalist, Nazario Sauro, vsakodnevno žalil, čeprav so plačali vozovnico za plovbo na ladji San Giusto, v lasti koprskega ladjarja.

Trk parnikov Lampo in San Giusto, je podrobno opisan v članku tržaškega časopisa Il Piccolo (4. slika – izrez dela članka s četrte strani časopisa). Članek je bil objavljen 1. septembra 1911 v jutranji izdaji omenjenega časnika. Zjutraj 31. avgusta 1911, sta bila oba parnika; Lampo in San Giusto privezana na pomolu “della Sanita” v Trstu, da bi po urniku odplula s potniki proti Kopru. Na Lampu je bil začasni kapitan Hrvat Ant. Martinolič, ker je bil kapitan Giacomo Ferrari odsoten, na San Giustu pa Nazario Sauro. Na parniku lampo je bilo 140 potnikov, na San Giustu pa skoraj 100 potnikov. Odbilo je poldne in že nekaj minut za tem sta oba parnika odplula proti Kopru. Nazario je startal malo prej in prvi priplul do boje s svetilnikom pred pristaniščem. Navil je paro do konca in vozil s hitrostjo preko 13 milj na uro. Lampo je bil hitrejši in počasi dohiteval koprski parnik, zato je Nazario spreminjal smer in oviral konkurenčno ladjo. Ko je bilo jasno, da bo Lampo prehitel San Giusto in prvi priplul v Koper, mu je Nazario Sauro zaprl pot, tako, da je bil trk obeh ladij neizbežen.

Parnik Lampo
Parnik Lampo med plovbo leta 1911. Avtor fotografije Douglas Brown.

Čeprav sta ladji ob trku podrsali bočno, sta zaradi silovitosti trka, iz San Giusta 2 potnika padla v morje, a ostale potnike je dobro namočilo morje. Potniki z obeh ladij so kričali zaradi panike, ki je nastala med njimi, ob nesreči na morju. Potnika, ki sta padla v morje, bi se skoraj zagotovo utopila, če ju nebi rešila finančna policija, ki je bila v bližini in ju vrnila na San Giusto. Lampo je v zalivi Svetega Andreja pristal na takratnem pomolu 5, kjer so vsi potniki izstopili. Po pregledu ladje, so ugotovili, da poškodbe ne ovirajo plovbe, so se potniki vrnili na Lampo, ki jih je nepoškodovane odpeljal v Koper. Tudi San Giusto je kljub poškodovani ladji nadaljeval plovbo do Kopra.

izrez dela članka 1911
Izrez dela članka s 4. strani jutranje izdaje tržaškega časopisa Il Piccolo, objavljen 1. septembra 1911

O hudem trku obeh parnikov je bil takoj obveščen luški kapitan Nisiteo, ki je naročil preiskavo o odgovornosti kapitanu Frausinu. Še istega dne sta bila zaslišana kapitana obeh ladij. Na sodišču v Trstu je bil Nazario Sauro obtožen krivde za nesrečo na morju, a s pomočjo vplivnih tržaški iredentistov, je bil oproščen krivde, zaradi pomanjkanja dokazov.

O kapitanih obeh parnikov pojasnimo, da je bil kapitan parnika Giacomo Ferrari izkušen pomorščak, ki je parnik s Škotske ladjedelnice pripeljal v Trst in njegov namestnik Hrvat Martinolič je bil prav tako izkušen pomorščak.

Kaj takega ne moremo trditi za Nazaria Saura, ki ga je oče želel vpisati na koprsko gimnazijo, kjer so mu svetovali, da ni dovolj bister za šolanje. Tako je mladi Nazario delal na barkah kot moco, oziroma pomočnik mornarjev, ki je večinoma čistil, pral in barval ladjo. Brez mornarskih veščin je nekako opravil, v Trstu izpit za kapitana obalne plovbe. Tako se je lahko zaposlil, kot kapitan, a ni bil izkušen pomorščak, ali celo morski volk, kot ga je prikazovala fašistična propaganda in ga še dandanes prikazujejo italijanski nacionalisti.

—-

Foto album


Gallery Wordpress

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja