Parki in vrtovi so zmeraj odraz standarda ljudi. Če imaš vse potrebno za lagodno življenje se tudi potrudiš za ureditev svoje okolice in obratno, če nimaš za preživetje je okolica zadnja tvoja skrb. Iz spodnjih treh slik je to lepo razvidno. Na začetku 20. stoletja, pod Avstrijo, ko je bilo obdobje debelih krav, so v mestu mnogo dali na urejanje okolice. Takrat so poleg ozelenitve Brola, kjer je bila leta 1910 istrska razstava uredili tudi park, dandanes imenovan “Giardinet” v Garibaldijevi in park na Vergerijevem trgu. Za obdobje italijanske okupacije lahko rečemo da so bila leta suhih krav in edino državni finančni injekciji so se lahko zahvalili za tisti park na pomolu, ki je nastal pač zaradi spomenika.
Po vojni, ko so prišla leta negotovosti, se tudi niso kaj pretirano brigali ne za vrtove ne za parke, ne stari prebivalci ki so počasi izgubljali up o vrnitvi Italije, ne priseljeni, ki so imeli mnogo drugih eksistenčnih problemov. Zato je krajevna oblast leta 1949 celo izdala odredbo o vzdrževanju vrtov z dokaj visokimi kazni. Na javnih površinah se je situacija izboljšala že z naslednjim letom ko so se lotili parka na Brolu, parka pred hotelom Triglav in kasneje tudi parka na Karpačevem trgu. Za zasebne vrtove pa so morali počakati še kakšno leto da so se tega lotili novi prebivalci. Na slikah vidimo Giardinet pred prvo vojno, odredbo iz 1949 in park na Karpačevem trgu, ki pa je kasneje doživel žalostno betonsko preobrazbo.
Stanko Ivančič