Palača Tacco, kjer se nahaja Pokrajinski muzej Koper (PMK), se danes imenuje palača Belgramoni Tacco, vendar neupravičeno. Koprska družina Belgramoni je palačo zgradila okoli leta 1600, vendar je bila manjša in nekoliko drugačna, kot danes. Palača je bila last plemiške družine Belgramoni, ki je imela med svojimi člani tudi strastnega kockarja. Ta je baje v eni noči palačo zaigral in tako je prešla v roke družine Tacco. Družina Tacco je palačo povečala, dogradila in prenovila, tako, da je še danes ena najlepših zgodovinskih palač v mestu. V katastru iz leta 1912 je vpisana in označena kot “palača Tacco”, a tudi v starejših katastrskih zemljevidih je podobno. Nekdanja palača Belgramoni, ni bila podobnega izgleda in velikosti, zato je sedanje poimenovanje “Belgramoni Tacco” neupravičeno. Pa naj ima ima palača dve imeni. Ko je umrl zadnji član družine Tacco, je palača prešla v last mesta.
Koprski muzej ni bil vedno v sedanji stavbi, temveč, kot lahko vidimo v izrezu iz koprskega katastrskega načrta iz leta 1912, v stavbi nekdanjega samostana Svete Klare. Odbor za odprtje Muzeja za zgodovino in umetnost (Museo Civico di Storia e d’Arte), so ustanovili leta 1910 in proti koncu oktobra istega leta je bil muzej tudi uradno ustanovjen s sklepom občinskega sveta. Naslednje leto, 28. marca 1911 je občinski svet izvolil vodstvo muzeja in potrdil statut, zato je “Mestni muzej za zgodovino in umetnost” (Museo Civico di Storia e d’Arte), lahko pričel z delovanjem v prostorih nekdanjega samostana Svete Klare, kjer je danes Pokrajinski arhiv.
To seveda ne pomeni, da pred tem muzeja v Kopru ni bilo. Na opisih in fotografijah “Prve istrske pokrajinske razstave” (Prima esposizione provinciale istriana) leta 1910, beremo in vidimo zgodovinske ekspopnate iz koprskega muzeja. Torej je muzej bil v Kopru že pred letom 1910, čeprav neuradno. Za takratno Pokrajinsko razstavo so postavili nekaj paviljonov tudi na trgu Brolo in zaradi pomanjkanja razstavnih prostorov, so uporabili za razstavo tudi prostore v nekdanjem samostanu Sv. Klare, ki so ga ukinili že Francozi. V teh prostorih so bili na rastavi leta 1910 tudi predmeti, slike, itd, iz koprske zgodovine, oziroma iz muzeja. Kar seveda pomeni, da je bil še pred uradno ustanovitvijo muzeja, muzej neuradno že bil v Kopru. Po končani razstavi, je na novo ustanovljen muzej ostal v nekdanjem samostanu, kjer je verjetno že bil pred razstavo.
Po 1. svetovni vojni so novi okupatorji mesta, Italijani, obnovili in preuredili palačo Tacco za potrebe Muzeja za zgodovino in umetnost, kamor so ga preselili iz nekdanjega samostana Svete Klare. A ni dolgo trajalo, ker fašistična oblast ni cenila kulture, če ni služila izključno njihovim namenom, kar velja še danes za desno usmerjene stranke v svetu in tudi v Sloveniji. Zato je fašistična oblast proti koncu tridesetih let prejšnjega stoletja, palačo Tacco, oziroma muzej namenila vojakom in muzej preimenovala v “Dom vojaka” (Casa del soldato). Pravi razcvet je sedanji Pokrajinski muzej Koper doživel šele po 2. svetovni vojni. Prekrasno palačo, ki jo danes imenujejo Belgramoni Tacco, so popolnoma obnovili, tako imamo danes v Kopru muzej na katerega smo lahko ponosni, čeprav je prostorska stiska vse večja in bodo potrebni ukrepi za pridobitev dodatnih skladiščnih in razstavnih prostorov.
Foto album
Boris Umer
Zanimivo