
Nekoč, pred 67 leti, smo se otroci brezskrbno igrali v Žusterni. Takrat, leta 1953, so bili na hribu praktično vsi kmetje, nižje ob morju, pa je bilo kar nekaj izpraznjenih počitniških vil in hiš predvojnih bogatašev, ki so se preselili v Trst. Kmetje, nekdanji koloni, hlapci veleposestnikov, pa so ob Agrarni reformi, končno dobili kmetije, ki so jih obdelovali v last. Do kmetij na hribu vodovoda še ni bilo, a nova oblast je speljala vodo do kmetije Vivovodovih in tam ob cesti postavila korito in javno špino (pipo), kamor so lahko s celega hriba prišli po vodo zastonj, ob sušah, ko so bili njihovi vodnjaki prazni. Korito s pipo za vodo je bilo nekoliko višje od hiše na 2. sliki, kjer smo do mojega četrtega leta stanovali v 1. nadstropju. V pritličju je stanoval Bogdan Gorjup z ženo. Nad nami pa je bila kmetija Vivoda. Danes je to ob ulici Strma pot. Karlo Vivoda z Mluna v Istri, je bil pod Italijo kolon In je, ko je postal lastnik kmetije, z Mluna v Istri pripeljal še brata z ženo Franico (Francko).
Na 1. sliki levo Graziella Vivoda, na sredi stoji Marija Vivoda in desno sem jes miken fentič. V ozadju se sicer vidi Koper, a je stara slika zbledela. Na 3. sliki tudi iz leta 1953 spodaj Gracijela, Marija Vivoda in jes, v ozadju stoji sosed, ki se mu trenutno ne spomnim imena.

