Ob Kraškem robu, kjer leži vas Osp pod steno, so bile v preteklosti najdene sledi Neandertalcev, a tudi arheoloških najdb paleolitika in neolitika se ne manjka, kar kaže na to, da je področje okoli vasi Osp naseljeno neprekinjeno že nekaj 10.000 let. Ugibanje o Ospu kot najstarejši vasi v Sloveniji je upravičeno, saj je vas omenjena v pisnih virih kot Ozpe že leta 1067, torej okoli 77 let pred Ljubjano. Ime vasi se napiše Osp, a domačini svoji vasi pravijo Wosp.
Blizu vasi so pod nasipom ostanki rimskega naselja Pucinum, ki naj bi stalo ob morski obali, do kjer je takrat segalo morje. Veliko je arheoloških najd iz rimskega časa, a je večina v muzejih v Trstu in na Dunaju. Na severozahodnem obrobju vasi so ostanki naselja iz začetkov Beneške republike z imenom Žažat (Xaxat), verjetno Zazid, ali Zasip, kar kaže na slovenski izvor imena vasi.
V steni nad vasjo je manjša jama Babna buža desno pa velika jama Grad v kateri izvira Osapska reka. Vhod v jamo je bil v času turških vpadov obzidan v utrdbo imenovano Grad, ki je delno še vidna. V jamo so se vaščani skrili tudi med 2. svetovno, ko so zavezniki bombardirali Trst. V vasi je bila že leta 1818 ustanovljena prva redna slovenska osnovna šola v Istri, leta 1879 pa Bralno in pevsko društvo Domovina Osp. Ob volitvah 15. maja leta 1921 so domačini postavili več barikad, da bi preprečili prihod fašistov in na njih vzdržali dva dni. Med obstreljevanjem je bil smrtno zadet Andrej Žerjul, a je zaradi posledic mučenja umrl v tržaški bolnišnici še Andrej Vodopivec. Ko so drugi dan prišli fašisti s pomočjo redne italijanske vojske v Osp, so zažgali glasovnice in ustrelili v nogo vaškega župnika Franca Malalana, ki je skupaj z učiteljem Alojzijem Pucljem in Mladino organiziral in vodil ta odpor.
Vir: Osapska roža Miloš Ivančič in drugi viri,
Boris Umer