Marsikdo se bo spomnil ob tem na obvezno oddajo ki je bila pri nas med vojno in po vojni. Zaradi pomanjkanja hrane za vojsko in kasneje za prebivalstvo so kmetje in trgovci bili obvezni oddati neko količino pridelane hrane po reguliranih cenah, državi. Kdor jih ima v želodcu reče da to pač zmorejo samo komunisti. A s tem pokaže samo svojo nerazgledanost, da ne napišem kaj bolj neprimernega.
To se je namreč dogajalo v vsaki državi ob takih vojnih in kriznih situacijah. Med krizo v ZDA v tridesetih letih prejšnjega stoletja so, ker hrane so pač imeli zadosti, prepovedali in kriminalizirali posedovanje zlata in obvezno prodajo tega državi. V obeh vojnah pa so pobrali na desettisoče cerkvenih zvonov po vsej Evropi za izdelavo orožja.
Tudi v Kopru so med prvo svetovno vojno imeli probleme s hrano. Župan je recimo zapovedal obvezno prirejo zelenjave po mestnih parkih in vrtovih, trgovcem pa pod zaporsko pretnjo prepovedal zviševanje cen in skrivanje zalog hrane. Hrana, kar jo je bilo, se je delila s pomočjo bonov in leta 1917, ko so avstrijci prodrli po italijanskem porazu pri Kobaridu, v Furlanijo, so koprčani zahtevali od Dunaja tudi zase del plena ki ga je vojska pobrala po Furlaniji.
Avstrijsko oblast pa je najbolj žulila preskrba vojske na frontah in je zapovedala obvezno oddajo vina in vseh ostankov – tropin pri predelavi oljk. Lačni koprčani tako niso mogli niti utopit svojih skrbi v kozarcu refoška ali malvazije. Na slikah vidimo oljno prešo in vinograd iz 19. stoletja ter italijansko topnjačo po imenu Kras, zasidrano pred Gradežem, ki je med prvo vojno granatirala Kras in našo obalo.
Stanko Ivančič