Začetki bolnišnice v Valdoltri segajo v leto 1904, ko je Društvo prijateljev otrok iskalo prostor za novo obmorsko okrevališče za zdravljenje otrok, potem ko je leta 1903 zaprlo okrevališče v Sv. Andreju v Trstu. Leta 1904 mu je Società per la lotta contro la tubercolosi (Društvo za boj proti tuberkulozi) iz Trsta ponudila obalo na svojem posestvu v Ankaranu, avstrijski Rdeči križ pa je pripeljal z Dunaja dve montažni baraki. Poskusno leto 1904 je bilo uspešno, zato je društvo po temeljitih raziskavah klimatskih in vodnih razmer ter na podlagi ugodnih rezultatov poiskalo in za 74.976 kron kupilo ustrezno zemljišče, veliko 20 hektarjev, v Sv. Hieronimu v Valdoltri ter takoj začelo pripravljati načrte za otvoritev celoletnega okrevališča.
Najprej so podrobno izdelali načrte za pomol in napeljavo vode iz lastnih vodnih virov (1904/05), nato pa še za objekte, v katerih bodo lahko sprejeli 120–150 otrok pozimi in do 250 poleti. Načrt za objekte je izdelal arhitekt Gruber, izvajalec je bil arhitekt Gioacchino Grassi.
Najprej so s kamenjem iz lastnega kamnoloma zgradili 90 metrov dolg pomol (končan je bil sredi leta 1907), nato so oktobra 1907 začeli graditi še objekte.
Do maja 1909 so bili končani vsi objekti, razen kirurškega paviljona, ki so ga šele začeli graditi, zaključevali pa so še dela v strojnici in kotlovnici. 21. decembra 1909 je bilo brez kakšne posebne slovesnosti uradno odprto novo Obmorsko okrevališče v Valdoltri – Ospizio marino di Valdoltra, ki je takoj sprejelo svoje prve bolnike – 28 otrok iz tržaške bolnišnice.
Leta 1951 pa se je začela druga obnova, ki je postavila temelje današnji Ortopedski bolnišnici Valdoltra. V obnovljenih prostorih, so bili prvi bolniki sprejeti avgusta 1952 in 17. aprila 1954 je bila izvedena prva operacija. Bolnišnica je dobila naziv Bolnica za kostno tuberkulozo Valdoltra.
Besedilo povzeto s spletne strani ortopedske bolnišnice Valdoltra.
Foto album