Vpraša nonić iz Merišća ali tam nekje blizu, vnuka, ki se je vrnil iz šagre: je blo kaj ledi? Ma ke, nono, ledi malo, a Šaurinou ku vraga. Iz te anekdote je razvidno da so Šavrini naseljevali vasi do Dragonje in čeprav so vasi pod Dragonjo okoli Momjana, spadale enkrat pod Koper, je ta razlika ostala vidna.
O nastanku besede Šavrini je en kup ugibanj in variant. Vsekakor te besede nista “izumila” ne pisatelj Tomšič ne pesnik Alojz Kocjančič, ampak je mnogo starejšega izvora. Ime pokrajine naj bi izhajalo izpred rimljanskih časov, ko je na Krasu živelo pleme Okrini, južno od njih pa Subokrini. Druga razlaga pravi da je ime nastalo za časa pripadnosti teh krajev direktno pod kraljevo krono na Dunaju, ko je nastala kraljevina Ilirija in se je ljudstvo poimenovalo sovrani – suvereni po naše. Potem imamo našega pokojnega Berta Pribac, ki pravi da je ime najbrž nastalo okoli 15. stoletja, z množično naselitvijo podanikov Freisinških škofov, po opustošenju nastalem zaradi kuge.
Ampak to še ni vse. Italijanski zgodovinar Benussi, piše da so prvi naseljenci v te kraje ( ker svoje Italijane ja ne bo smatral za naseljence – oni so tu od zmerom – najbrž) bili Šavrini iz področja reke Save v začetku 7. stoletja, ki so naselili področje do Savudrije. Isti zgodovinar tudi deli Slovence teh krajev na Šavrine in Brkine, za katere sicer piše da so pršli vć ksno.
Šavrini bi na vse to rekli: Hoj znat, znaš ti?
Na spodnji slikah dva karakteristična “poklica” nekdanjih Šavrinov – ženske v “biznis” z barko v Trst, možje pa doma na njivi.
Stanko Ivančič