Ni je Koprčanke in Koprčana, ki je kdaj rabil notarja, ali pa ga bo še rabil. Poklic notarja je bil vedno cenjen, je bil v preteklosti v domeni krščanske moške prevlade, vedno domena moškega spola, kar se je v zadnjih letih popolnoma spremenilo. V Kopru so samo še notarke, notarjev trenutno pač ni.
Poklic notarja je eden najstarejših in deluje odkar obstaja osebna lastnina. V času Rimljanov so bili notarji le pisarji zapisovalci govorov oblastnikov. Poklic notarja so opravljali imperialni uslužbenci “tabellioni”, ki so jih kasneje zamenjali “tabelari”. Po propadu Rimskega imperija so funkcijo “tabelari-jev” postopoma prevzeli pisarji, oziroma notarji in še danes je tako.
V Istri, torej tudi v mestu Koper ima notariat več stoletno tradicijo notariata, a so to funkcijo opravljali večinoma pripadniki “plemiških” bogatih družin, benečanskega izvora, a so bili med notarji tudi redki Slovenci, kar je vidno na žigih notarjev, ki so se ohranili na starih listinah. Kar nekaj stoletij tja do sredine drugega tisočletja, so bili notarji pod različnimi mestnimi oblastmi, večinoma pod vplivom lokalnih škofov in s tem večkrat posegali v intrese Benečanov. Zato so v Kopru civilne mestne oblasti leta 1598 izdali odlok o notariatu. Odlok je potrdil koprski podesta Francesco Segredo. Tako se je meseca marza, istega leta sestal civilni svet mesta in imenoval notarje, celo 8 več, kot jih je bilo predvideno. Generalni prokurator Istre Giacomo Zane, se ni strinjal in se je sestal s podesta-tovin kapitanom mesta Domenicom Moro. Tako je junija leta 1609 določil, da je lahko notarjev 20, a le če se ne preseže to število.
A že leta 1612 so v Benetkah odločili, da je lahko notarje nominiral le beneški veliki kancler, mestni rektorji, pa su mu lahko le asistirali pri temu. Od takrat naprej so beneški notarji lahko delali v kateremkoli mesto pod beneško oblastjo, pod pogojem, da so se prijavili mestnemu rektorju in vse listine vložili v lokalni arhiv.
31. avgusta leta 1758 je bil izdan zakon s katerim sta podesta in kapitan mesta Koper nominirala notarje v celi beneški Istri. V Kopru kjer je bilo vtem času 12 notarjev, so notarje lahko nominirali: rektor, 2 mestna svetnika, ali prior zbornice notarjev. Po koncu prve avstrijske vlade leta 1805 so v Kopru sestavili spisek vseh notarjev v Istri. Omenimo le, da jih je bilo v Kopru 12, v Piranu 6 in Miljah 4 notarji.
Foto album