Načrt
Urbanistični načrt preusmeritve struge Badaševice.

Nihče v preteklih stoletjih ni uspel obvladati reke Badaševice (Fiumicino, Cornalunga). Benečanom ni uspelo v nekaj 100 leti, a poskušali so tudi Francozi, za njimi Avstrija, Avstro-Ogrska, Italija, Jugoslavija in sedaj Slovenija. Reka Badaševica ji pravimo danes, a v preteklosti je bila obravnavana kot hudournik. Na vseh starejših zemljevidih je vpisana kot torrente Fiumicino. Slovenskih imen niso upoštevali in jih kvečjemu poitalijančevali že Benečani. Domačini z istro-venetskim dialektom so jo imenovali Cornalunga, a zemljepisno uradno ime je bilo torrente Fiumicino (hudournik Rečica). A če so Badaševico spremenili v reko v knjigi “Geografske značilnosti poplavnega sveta ob Rižani in Badaševici”, izdani leta 1979, avtorjev Dušan Plut in Franc Lovrenčak imenujeta reka, jo bomo tudi mi. Namreč knjiga je izšla pod pokroviteljstvom SRC SAZU, kjer naj bi bili naši največji poznavalci.

Na Koprskem imamo dve poplavni reki Rižano in Badaševico, ki so v preteklih stoletjih redno poplavljale. Že Benečani so meliorirali strugo, povišali bregove in uredili razbremenilne kanale na Rižani in Badaševici. Rižana je ob poplavah prekinila kopni promet med Koprom in Trstom, o čemer smo že pisali in poplavljala Ankaranske in Škofijske soline, kar je občutno zmanjšalo pridelek soli, ob škodi, ki jo je povzročila na solinskih poljih.

poplave Badaševica
Poplavna področja Badaševice. Izrez iz zemljevida objavljenega leta 1979 v raziskavi “Geografske značilnosti poplavnega sveta reke Rižane in Badaševice.

Badaševica je bila v preteklosti večji problem, saj ob vsakem obilnejšem deževju poplavljala, a poleti v sušnem obdobju, je bilo v strugi zelo malo vode in je bila med solinskimi polji in kasneje zapuščenih solinah, vidna le ob oseki. V 18. stoletju, je bilo v solinah že veliko opuščenih solinskih bazenov – kavedinov in razbremenilnih kanalov ni nihče več vzdrževal. Po propadu Beneške republike so naše kraje okupirali Francozi, ki so začeli posodabljati stare ceste, ter drugo infrastrukturo in graditi nove ceste. Ker so našli strugo Badaševice polno mulja, bregove in nasipe v zelo slabem stanju, razbremenilne kanale zaraščene in celo zasute, so morali ukrepati. Namreč ob obilnih deževjih je poplavilo obdelana polja v Vanganelski dolini, uničilo pridelke, poplavilo soline in celo južni del mesta ob morski obali. V poplavah je nastala velika škoda na infrastrukturi solin in cest in velik izpad pridelka soli. Že v času Beneške republike je bil Koprčan Benedetto Petronio na položaju kapitana inženirja na mejah Istre. O njem in njegovem posestvu v Ankaranu smo že pisali. Pod francosko okupacijo je bil od januarja leta 1806 do leta 1910 inšpektor javnih del, vodotokov, mostov in cest.

odlok
Odlok o regulaciji hudournika Badaševica na koprskem ozemlju, ki ga je podpisal general Nugent Laval leta 1914.

Posebna pozornost namenjena vodotokom, je bila posledica odloka kraljevine Italije izdanega 20. maja 1806, ki je določal pravila varovanja in del ob rečnih strugah in protipoplavnih nasipih. Odlok je določal stalni monitoring nivoja vode z varstveniki in v primeru poplav je moral vsak zasebnik na poziv oblasti priskočiti na pomoč s delovnimi živalmi vozovi in vsemi drugimi sredstvi, primoran je bil sodelovati pri obnovi protipoplavnih nasipov, razbremenilnih kanalov itd… Francoske oblasti so opravile temeljito študijo stanja hudournika Badaševica in njenih 8 pritokov, ter predlagale poglobitev, razširitev pritokov in struge Badaševice. Zelo podrobno je opisal dela na rekah in vodotokih med leti 1907 in 1908 zgodovinar Kristjan Knez.

Zgleda, da vsa dela za zavarovanje pred poplavami ob Badaševici, ki so jih opravili pod francosko oblastjo niso bila dovolj učinkovita saj je v naslednjih leti Badaševica še vedno poplavljala. Avstrijska vojska je odgnala Francoze iz Kopra in Avstrija je prevzela oblast pri nas. Avstrijski general Nugent je v Kopru leta 1813 ustanovil “Začasno komisijo za provinco Istra”, ki je delovala 2 leti. Ker je avstrijska oblast zelela zmanjšati škodo, ki so jo še vedno povzročale poplave Badaševice, je omenjena komisija 7. julija 1814 izdala odlok o regulaciji hudournika Badaševica. Najbolj jih je skrbela zmanjšana pridelava soli, kot posledica pogostih poplav Badaševice, ki so poškodovale infrastrukturo solin. Ker narave ni mogoče premagati, temveč se ji lahko le prilagodimo, so se ob izrednih količinah padavin poplave ponavljale. Zato je profesor Torquato Taramelli, za tehnični inštitut iz Udin, opravil geognostično (študija geologije kje so področja primerna za gradnjo cest, infrastrukture in poplavna področja) in agrarno štutijo leta 1872. Njegovo študijo, zemljevid in besedilo, so objavili v glasilu “La Citta” decembra 2011.

Badaševica
Zemljevid Geognostično agrarne študije iz leta 1872. Avtor Torquato Taramelli.

Kot lahko sklepamo iz vseh navedenih podatkov, hudournika Badaševica (torrente Fiumicino, Cornalunga) niso uspeli obvladati, zato se je ob izrednih vremenskih razmerah ponovno razlivala preko bregov in poplavljala soline, kasneje Bonifiko in celo jugovzhodni del mesta. Že v preteklosti so ugotovili, da je potrebno pri poplavah Badaševice in Rižane upoštevati tudi stanje morja. Če je bila ob velikih količinah padavin, istočasno tudi visoka plima morja, voda iz vodotokov ni mogla tako hitro odtekati v morje in so bile poplave veliko hujše. Danes vemo, da se je morska gladina v zadnjih dveh tisočletjih dvignila za približno 2 metra, ker se vzhodna obala Jadranskega morja počasi pogreza. Torej 1 meter na tisoč let, a danes se morska gladina hitreje dviga, zaradi vpliva klimatskih sprememb. To bi morali okoljski arhitekti upoštevati.

V zadnjem času so poplave Badaševice veliko redkejše, kot nekoč, saj so bili izvedeni številni protipoplavni ukrepi, tako na morskem obrežju, kot v spodnjem delu struge hudournika Badaševica. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so Badaševico preusmerili. Prej se je izlivala v Škocjanski zatok, ki je bil morski zaliv. Tam je nastajala Luka Koper in Škocjanski zatok so zasuvali, saj so tam danes zrasli veliki trgovski centri in stanovanjske zgradbe. Zato so strugo Badaševice preusmerili mimo Olma in spodnje Semedele, kje se izliva v morje. V Badaševico se izteka kar nekaj manjših hudournikov, oziroma potokov. V spodnjem delu hudournik Olmo, v srednjem delu; Nigrinjan, Paradisjol in Pjažentin, v zgornjem delu pa; Suhi Žleb, Žleb, Cerej in Čenturski potok. Bavški potok in Mrzlek, ki sta bila nekoč pritoka Badaševice, se danes zbirata v Vanganelskem jezeru, ki je bilo urejeno zajetje za potrebe kmetijskih površin v Vanganelski dolini, a se ne izkorišča za to kar je bilo zgrajeno. Tudi MOK je naročila oceno ogroženosti pred poplavami, ki je bila narejena junija 2018, ki zagotovo ni zadnja, ker problem poplavljanja Badaševice ni rešen.

Viri:

  • Italijanski državni arhiv – Seznam odlokov “Začasne komisije za provinco Istra” od leta 1813 – 1814
  • Kristjan Knez – I lavori pubblici nel Dipartimento dell’Istria. La regolamentazione dei fiumi e corsi d’acqua nel biennio 1807-1808
  • Torquato Taramelli – Studi geognostico-agrari del territorio di Capodistria objavljeno v glasilu “La Citta” decembra 2011
  • Dušan Plut in Fran Lovrenčak – Geografske značilnosti poplavnega sveta ob Rižani in Badaševici objavljeno leta 1979
  • Iztok Leben – Ocena ogroženosti pred poplavami – Mestna Občina Koper, objavljeno junija 2018

Foto album


Gallery Wordpress

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja