koper 1944
Načrt Kopra, ki so ga obveščevalci partizanov v mestu dobili junija 1944 in dostavili borcem Istrskega odreda. Slika je iz knjige “Napredna mladina Slovenske Istre” 1919-1947, ki je izšla leta 1985

Slovenci v Istri so bili zadnjih 1.400 let izkoriščani in zaničevani od različnih oblastnikov, oziroma okupatorjev tega ozemlja, nihče ni uspel zlomiti in zbrisati naših prednikov. Koprčani so se benečanskim okupatorjem nekajkrat uprli in v teh uporih so se skupaj s takratnim romanskimi prebivalci borili tudi Slovenci. Benečani so v času uporov bili že vojaška velesila in so koprske upore zadušili v krvi. Pri zadnjem so porušili del zunanjega obzidja mesta. Po beneški okupaciji Kopra 1278 je kmalu prišlo do splošnega upora v katerem so sodelovali tudi Slovenci. Benečani so upor zadušili v krvi in Slovence izključili iz vseh javnih služb in jim prepovedali služiti v vojski. A kmalu so se Slovenci začeli zavedati izkoriščanja Benečanov in pripravljal se je upor, a ker so bil Benečani trgovci in so raje spore reševali diplomatsko, kot z vojno, ki je bila veliko dražja, so vodjo upornikov imenovali za “Koneštabla”. Beneški dož Foscari je leta 1450 ukazal svojemu namestniku v Istri naj spoštuje voljo Slovencev in prizna njihovega vodjo z nazivom “Capitaneus Sclavorum”. Takratni vodja Slovencev Luka Muzec je omenjen tudi v glagoljaškem napisu na cerkvi v Predloki, iz leta 1461, kot “Koneštabel Lukež s Potpeća“.

Slovenci so se vedno morali braniti pred napadalci in čeprav so bili žrtve napadov, jih danes nekateri želijo prikazati celo kot zločince. Še posebno veliko žrtev med upornimi Slovenci in civilnim prebivalstvom je bilo v 2. svetovni vojni. Leta 1943 je bilo po kapitulaciji Italije razmeroma mirno, čeprav so naše kraje zasedli Nemci in jih uradno priključili svoji državi. Vendar je Slovenska Istra spadala pod Italijansko socialno republiko RSI (Repubblica sociale Italijana), imenovana tudi Repubblica di Salo, ki jo je vodil Benito Mussolini. Torej so domačine, skupaj z Nemci še vedno preganjali tudi italijanski vojaki. Še meseca septembra je bilo razmeroma mirno, razen manjših spopadov v Kopru, Izoli in Piranu. Vendar so Nemci pripravljali veliko ofenzivo, ki naj bi dokončno uničila vse upornike, oziroma partizane in njihove sodelavce, ter simpatizerje.

nemška ofenziva
Shema nemške požigalne ofenzive 1. in 2. oktobra 1943. Slika je iz knjige “Napredna mladina Slovenske Istre” 1919-1947, ki je izšla leta 1985.

Načrt ofenzive je pripravil štab maršala Rommla. Načrt ofenzive je določal preprečiti umik partizanov na Hrvaško in vse upornike pobijati brez usmiljenja. Nemške vojaške enote skupaj z italijanskimi kolaboranti, so bile v velikanski premoči in opremljene, s takrat najsodobnejšim orožjem. V ofenzivi na področju Istre in Brkinov, je sodelovalo 50.000 nemških vojakov. Slovenske vasi so napadli v začetku oktobra 1943. Italijanski vojaki, ki so sodelovali v ofenzivi, so ropali in posiljevali, saj so dobili za 2 dni ofenzive proste roke, da počnejo s Slovenci in Slovenkami, kar se jim zdi. Na pohodu so požigali vasi pobijali in ropali vsevprek. Pobijali so tudi civilno prebivalstvo, ženske in otroke. Po znanih podatkih je 2. oktobra padlo okoli 200 partizanov. Koliko je bilo žrtev med civilnim prebivalstvom ni znano, ker so številne odpeljali v koncentracijska taborišča. V tržaškem časopisu “Il Piccolo” je fašistična propaganda močno napihnila število pobitih borcev. Da bi izgledalo, da so pobili vse partizane, so zapisali, da je bilo v začetku oktobra v vojaški ofenzivi v Istri pobitih 15.000 partizanov. Za Slovensko prebivalstvo je bila požigalska ofenziva velik šok, sa je po kapitulaciji Italije izgledalo, kot, da bo vojne kmalu konec. Čeprav so partizani izgubili vse težko orožje in oklepna vozila, ki so jih zaplenili umikajoči se italijanski vojski po kapitulaciji, so se kmalu spet reorganizirali in iz te vojne izšli kot zmagovalci.

Kakorkoli že, je žalostno, da se večina ne zaveda, da moramo biti zahvalni našim prednikom, ki so žrtvovali svoja življenja za to, da imamo danes svojo državo in v Istri imamo šole in druge javne ustanove v slovenskem jeziku. Poudariti moramo, da pod sedanjo oblastjo imajo pravico do šolstva in do izražanja v svojem jeziku tudi avtohtoni Italijani, ki uživajo tudi vse pravice manjšine. Dvojezičnost je v Kopru in ostalih slovenskih obalnih mestih uzakonjena. Brez partizanov in drugih ki so dali svoja življenja v boju za človeške pravice, tega zagotovo ne bi bilo.

Vir: Vse slike in podatki o nemški ofenzivi oktobra 1943 so iz knjige “Napredna mladina Slovenske Istre” 1919-1947, ki je izšla leta 1985.


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja