Nekdanji zaliv Štanjon (Val Stagnion) so si pred leti neuradno razdelili gradbinci in preoblikovalci narave, tako, da je en del postal raj za trgovce, drugi del pa obmestni vodni park. Na prvi fotografiji iz konca prejšnjega stoletja, s pogledom na Koper z vzhodne strani, je Škocjanski zatok, oziroma kar je od njega še ostalo, še v svoji izvorni, naravni obliki. Danes namreč ni naravni rezervat, čeprav ga oglašujejo, kot takega, temveč krasen obmestni umetno oblikovan vodni park. Nič narobe, še več in oblikovalcem in vzdrževalcem parka, klobuk dol. Vendar je trditev, da je nekdanji Štanjon danes Škocjanski zatok naravni rezervat je milo rečeno, zavajanje. Na starih risbah, razglednicah in fotografijah, je jasno vidno kako je narava, s pomočjo morja, Rižane in Badaševice, oblikovala Štanjon. To čemur danes pravimo Škocjanski zatok, ni oblikovala narava, temveč ljudje. Torej je umetna tvorba in ne naravni rezervat.
Nekdanji zaliv Štanjon (Val Stagnion), skupaj z ostanki solin, so zasuli, tako da imamo danes na severnem delu vodni park Škocjanski zatok in na južnem delu raj za trgovce. Danes takega pogleda, kot ga vidimo na prvi fotografiji ni več, ker so predel na levi strani slike zasuli in tam zgradili velike trgovske centre in še zapor, da trgovcem ne bo dolgčas. Nekdanje mesto na otoku ni več ločeno od kopna z morjem in solinami. Na zahodni strani mesto še vedno obliva morje, a na jugozahodni je zrastlo mesto trgovcev, ki so prišli z vseh koncev Evrope prodajat tudi veliko reči, ki jih sploh ne potrebujemo. Kakorkoli že, mesto je vse večje in se širi na vse strani daleč proč od nekdanjega kamnitega otoka.
Boris Umer