Vsi smo le posledica dogodkov v preteklosti in rezultat mešanja, oziroma seksa naših prednikov. Tokrat poglejmo daleč nazaj, kot še nismo v tej skupini, ne 1000, temveč nekaj 10.000 let Večina namreč ne ve, da so arheologi našli v okolici Kopra zaenkrat edini fosiliziran ostanek Neandertalcev in celo sledi slikanja na steno jame, kar je tudi edini primer v Sloveniji. Opravili so analizo rdeče barve s stene v Partizanski jami pri Gradišču in rezultati potrjujejo domnevo, da je to prva najdba ostankov jamske poslikave iz Paleolitika v Sloveniji. Slika v jami je po veliko tisočletjih zbledela in se zabrisala, a kasnejši ogledi so pojasnili, da je na steni risba kače, ki jih je v poleti v jami veliko. Partizanska jama s stensko sliko in še nekaj jam v bližini, danes uporabljajo jazbeci za svoje domove.
Najdeno je bilo tudi kar nekaj kamnitega orodja, ki so glede na starost plasti v katerem je bilo najdeno, umestili v srednji Paleolitik. Medtem, ko je najdeno kamnito orodje pred Partizansko jamo iz mlajšega obdobja, to je iz poznega Paleolitika. Našli so tudi kosti živali, ki so že izumrle, med njimi kosti jamske hijene, divjega prašiča in celo del čeljusti ribe orade. Zelo zanimiva je najdba človeškega zoba, za katerega, po meritvah in primerjavah, domnevajo, da je pripadal Neandertalcu. Namreč človeški zob ima značilnosti Neandertalca, tudi velikost kaže na to, saj je večji od zob človeške vrste Homo sapiens sapiens. Tudi v najdišču pred jamo so našli kar nekaj kamnitega orodja, ki ga umešajo v zadnji del zadnje ledene dobe (okoli 20.000 let nazaj – moja ocena).
Naj omenim še opisovanje najdbe lobanje Neandertalca nekje na Kraškem robu, o čemer so pisali italijanski kronisti in zgodovinarji, a se je žal lobanja izgubila med 1. Svetovno vojno, zato govoric in pisanja o najdbi lobanje Neandertalca ni mogoče dokazati. Neandertalci so bili človeška vrsta, ki se je prilagodila ledeni dobi, saj so jih preživeli kar nekaj v 250.000 do 300.000 let, kar so živeli v Evropi. Pred 60.000 do 50.000 leti nazaj je v Evropo prišla vrsta ljudi Homo sapiens sapiens in živela skupaj z Neandertalci okoli 20.000 do 30.000 let. Ljudje, oziroma Homo sapiensi, ki so prišli iz Afrike so imeli temno kožo in lase, medtem, ko so bili Neandertalci svetlopolti z lasmi, ki so bili temno do svetlo rjavi. Po izumrtju Neandertalcev, je na tem področju ostala le vrsta ljudi imenovanih Kromanjonci, ki so bili rezultat mešanja obeh vrst ljudi, svetlopoltih Neandertalcev in temnopoltih Homo sapiensov iz Afrike.
Tako imamo danes vsi ljudje razen Afričanov tudi gene Neandertalca. Raziskovalci so ugotovili, da so naši geni barve kože in las podedovani od Neandertalcev in prav seksu med vrstama Homo sapiens in Neandertalcev se moramo zahvaliti, da smo to kar smo danes. To je pač del naše, oziroma preteklosti Slovenske Istre.
Vir Annales
Foto album
Boris Umer