Italijanska država financira in podpira medijsko kampanijo, kjer prikazuje italijanske optante (ezule), oziroma izseljence iz Istre kot žrtve Slovencev in Hrvatov. Še posebno sedaj, ko je predsednik Slovenije Borut Pahor, prisostvoval proslavi pri Bazovici. Sicer naj bi v bližnji bodočnosti tudi italijanski predsednik prišel Na otok Rab v fašistično koncentracijsko taborišče in priznal teror Fašistične Italije nad ne italijanskimi prebivalci teh krajev.
Namreč niso bili vsi Italijani Fašisti, ostali naj bi bili nedolžni. Kar pomeni, da bi delno priznali le krivdo fašizma, to je dejansko zamolčanje za vse rasistično delovanje pred fašizmom. Teror s strani Italijanov in preganjanje Slovencev se je dogajal že med okupacijo Benečanov, za časa Avstro-Ogrske in kasneje se je s Kraljevino Italijo še stopnjeval, z italijanskim fašizmov pa prešel v etnično čiščenje Slovencev.
Koper je bil že v 18. stoletju center italijanskega agresivnega nacionalizma in kasneje iredentizma. Oni kot večvredna rasa Italijanov so Slovence tretirali kot manjvredno raso in jih zaničevalno imenovali Ščavi.
9. avgusta 1911 so v Koprskem pristanišču pristajala dva parnika, Lampo, na katerem je bil kapitan Giacomo Ferrari in San Giusto, ki ga je vodil kapetan Nazario Sauro. Ko je Nazario videl, da se je na parnik Lampo ukrcalo nekaj Slovencev, je pobesnel, a ne samo zato, ker je Slovence sovražil, temveč tudi zato, ker so raje pluli s parnikom Lampo. Po vsem pristanišču se je zaslišalo kričanje Nazaria: “Vi s parnika Lampo ste prodani ščavi, podleži skupaj z oblastmi, ki vas ščitijo.” Iz izpada nestrpneža je nastala afera, saj so naslednjega dne o dogodku govorili tudi po celem Trstu. Veliko Italijanov, ki so potovali na ladji Lampo se je zgražalo i naslednji dan so v Trstu na sodišču vložili tožbo proti kapitanu San. Giusta. Kapitan Giacomo Ferrari, je o incidentu v koprskem pristanišču obvesti lastnike ladje Lampo. Ti so tudi vložili tožbo na sodišču (2. slika). V tožbi navajajo, da je Nazario zapustil svoje delovno mesto, nesramno žalil potnike Parnika Lampo z besedami: “Porchi de sciavi e anche il governo che ve protegge!” Kmalu za tem so tožbo proti Nazariu Sauru vložili tožbo tudi kapetan Giacomo Ferrari, Mario Mioni, Remigio Fragiacomo, Raimondo Sferco in Giuseppe Luin. Le Luin je bil Slovenec iz Gabrovice, ostali so bili Italiani. Kapitan ladje Lampo je imel pomembno pričo dogodka, to je bil je Filippo Pozetto pristaniški paznik doma iz Izole. Ta je potrdil, da so izjave vseh prič v breme Nazaria Saura resnične. Obtoženi se je na sodišču poskušal izgovarjati, čeprav je žalitve priznal. Na procesu v Kopru je bil obsojen na 14 dni zapora in povračilo vseh sodnih stroškov. Sauro je napisal več prošenj sodišču in s tem odlagal kazen. Sodišče mu je sicer kazen znižalo na 10 dni zapora, kar je odslužil med 3. januarjem in 13. januarjem 1913.
Kmetice iz Okolice Marezig, Svetega Antona in druge, so se še okoli 20 let po 2. svetovni vojni z jezo spominjale Nazaria Saura, kot nestrpnega rasista, ki jih je, čim jih je opazil, začel žaliti polivati mleko in razbijati jajca, ki so jih nosile prodajati v Koper. Nazario Sauro je bil tipični predstavnik koprskih italijanskih nacionalistov, oziroma iredentistov, zagovornikov več vredne rase Italijanov. On in njegovi somišljeniki so trdili, da so Slovenci le živina nevredna življenja. Nazario je bil nekaj let kapitan ladje Sveti Just (San Giusto), ki je vozila potnike med Koprom in Trstom. Ladja je bila zgrajena v Trstu leta 1898 z imenom Sveti Just (San Giusto), a kmalu prodan konkurenci. Kupil ga je Stefano Derin iz Kopra leta 1902, ki so ga leta 1921 preimenovali v Nazario Sauro. Leta 1943 so ladjo prevzeli Nemci, a je bila istega leta 31. decembra po letalskem napadu potopljena v bližini Zadra.
Foto album