Risanje zemljevidov, oziroma poklic kartografa, ni bilo nikoli tako preprosto, kot je danes, v času satelitskih slik v realnem času in za podrobnosti še s slikami dronov. Nekoč je bilo seveda to veliko težje. Posebno pred nekaj stoletji so kartografi zbirali vse njim dostopne zemljevide, risbe krajev in tudi opise oseb, ki so tuje kraje videle in bile tam. Vse to so uporabili, ko so risali nov zemljevid, a velikokrat so se jim pojavile manjše ali večje napake. Opisi v besedi so dopuščali prosto pot domišljiji umetnika. Pri primerjanju zemljevidov, ki so jim bili dostopni, so morali sami odločiti kaj vzeti iz enega, kaj z drugega, tako da je bila izbira velikokrat napačna.

Na 1. sliki je Avtor zemljevida iz leta 1697 kartograf Scolari Stefanio bil pri risanju netočen, ali površen. Koper je narisal kot največje mesto na tem izrezu zemljevida, a tudi Piran je na koncu rta in ne v zalivu, kot ga je narisal. Verjetno ni bil nikoli v teh krajih, bi od italijanskega kartografa pričakovali večjo natančnost. Je pač uporabil umetniško domišljijo.
Na 2. sliki je eden starejših zemljevidov in avtor je Lazius Wolfgang (1514-1565). Zemljevid iz 16. stoletja je zanimiv tudi zato, ker je ob mestu Koper napisal kar 3 njegova imena: bizantinsko ime Iustino (Iustinopilos), pod njim pa še “polis Gafers”, kot so mesto imenovali nemško govoreči. Tretje ime “Cavo de Histria” je najbližje takratnemu imenu mesta. Verjetno je imel več različnih zemljevidov, kjer je bil Koper označen z različnimi imeni, pa je napisal vsa tri imena, ker ni vedel katero je v uporabi. Zemljevid sicer ni najbolje narisan, saj je “Pyron”, Piran enako oddaljen od Isole, kot od Novigrada.
Med vsemi zemljevidi, ki jih tokrat posredujem, je ta na 3. sliki še najbližje takratnemu realnemu izgledu naših krajev. Zanimivo, da sta ga narisala slovenska kartografa. Avtorja sta Florjančič de Grienfeld in Janez Dizma 1691-1757. Izrez je iz zemljevida takratne dežele Kranjske. Tudi italijanski kartografi večinoma niso bili tako natančni, kot slovenska kartografa.
Če si Slovenec, še ne pomeni, da boš narisal natančen zemljevid, ali krajinsko risbo. Naš Janez Valvazor, slava mu, je potoval, risal in opisoval kraje in običaje, tudi v naših krajih. Torej Slovenec Janez Weichart Valvasor mogoče ni bil v teh krajih , ali pa je je pri risanju uporabil umetniško svobodo. 4. lika je bila natisnjena v Ljubljani leta 1697, kjer je bil ob Janezu založnik tudi Johann Baptist Mayr. Takratna otoka Gradež in Caorle je narisal predaleč od obrežja. Izolo je postavil kar na otok daleč od obrežja, čeprav je takrat bila na polotoku, ki ga je od kopnega ločil ozek jarek z morsko vodo, ki so ga skopali za obrambo mesta.
Ne glede na nenatančnost in včasih zavajajočo podobo naših krajev, moramo biti hvaležni risarjem in kartografom izpred 300 in več let, ker so nam omogočili pogled na naše kraje skozi časovno okno. V arhivih pri nas in pri sosednjih državah, je še veliko risb, zemljevidov in dokumentov iz minulih časov, tako si vsak sam, z brskanjem po arhivih, ter s primerjanjem med različnimi dokumenti, ustvari sliko naših krajev, kot so izgledali nekoč.
Foto Album: