Zasledil sem debato o teh dodatnih tablah z imeni kot anbot, ki so v italijanščini, pa mi ni jasno kako da niso dali zraven tudi imena katerega so Slovenci stoletja uporabljali za naš glavni trg. Sigurno ga niso imenovali pjaca, trg ali pjaca Duomo, ampak enostavno “Plac”.

Naš Plac
Slika prikazuje Plac okoli leta 1600, ko današnja Pretorska palača še ni bila poenotena saj so jo “sestavili” iz treh zgradb, v katerih so bila vojaško poveljstvo, civilno/upravno vodstvo in sodna oblast.

O našem placu, pravzaprav o vsaki hiši posebej sva s Stankom seveda že pisala, tako da je to en povzetek – za tiste ki nimajo živcev vse prebirat.

Ta naš plac ki stoji tam že sigurno od nastanka mesta se je seveda vseskozi “preoblačil”. Menjale so se namreč zgradbe okoli njega in njih uporaba. Za čas rimljanov in vpadov tujih plemen v prvem tisočletju nimamo kaj podatkov, a v navadi prišlekov v tistih časih je bilo da so oplenili in požgali kar se je dalo. Bolj dokumentiran je požig Genovežanov ki so v 14. stoletju napadli mesto in požgali upravne zgradbe in še marsikaj. Od takrat naprej lahko sledimo prenovo trga skozi zadnjih 600 let. V bistvu je večina zgradb iz 15. in 16. ostala, vsaj kar se temeljev tiče, a predelave so bile na dnevnem redu vsake generacije.

Na podlagi takratnih zapisov sta tako nastali tudi spodnji risbi. Prva prikazuje plac okoli leta 1600, ko današnja Pretorska palača še ni bila poenotena saj so jo “sestavili” iz treh zgradb, v katerih so bila vojaško poveljstvo, civilno/upravno vodstvo in sodna oblast. Na desni vidimo Foresterijo – takratni hotel za “visoke” tuje goste še brez drugega nadstropja. Armerija malo naprej je v tistem času izgubila funkcijo skladišča orožja in postala neke vrste zastavljalnica/posojilnica, saj so Židom, ki so do takrat izvajali bančništvo odrekli nadaljnjo dejavnost. Desno od Armerije pa vidimo vhodni portal katerega so v primeru vpada sovražnika v mesto zaprli in tako obvarovali upravno srce mesta. Ti portali so bili na vseh dohodih na plac. Čisto desno vidimo del palače Lampič, katero so podrli konec 18. stoletja. Mogoče je zastirala pogled na trg iz sosednje hiše kjer je bila večstoletna lekarna.

Naš Plac
Na risbi vidimo nekdanjo Ložo preden so je preuredili tako kot jo vidimo danes. V ozadju pa je še Patriarhov stolp iz časa vladanja patriarhov v 13. stoletju.

Na drugi risbi vidimo nekdanjo Ložo preden so je preuredili tako kot jo vidimo danes. V ozadju pa je še Patriarhov stolp iz časa vladanja patriarhov v 13. stoletju. Zraven zvonika ki še ni imel sedanje strehe vidimo prizidek s katerega je potekal most do vojaškega poveljstva v vzhodnem delu Pretorske palače. Zvonik najprej namreč ni bil cerkveni zvonik ampak ene vrste opazovalni stolp, s katerega se je lepo videlo kdo se s katerekoli strani približuje mestu. Pod mostom pa so najbrž bila vrata za na plac. Še ena zanimivost je tlak, ki kakor kaže risba ni bil horizontalen ampak je visel proti sedanji čevljarski ulici. Zato je sedaj vhod v zvonik v nivoju tlaka, kar takrat očitno ni bil. Sicer ta risba ni konsistentna saj v katerem koli času niso obstajale vse narisane zgradbe istočasno. Je pač vpogled v cca 200 letno dogajanje na tem mestu med leti 1600 in 1800.


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja