Kot smo že videli v prejšnjem prispevku, je bilo v preteklih dveh stoletjih narejeno veliko študij kako urediti protipoplavno zaščito in omenili smo jih le nekaj. Kot v preteklosti; Benečani, Francozi, Avstrijci, Italijani, Jugoslavija in sedaj Slovenci, bolj slabo preidemo od besed k dejanjem, čeprav so poznavalci, v študijah, navedli kaj je potrebno narediti, da bi se zaščitili pred divjanjem morja in poplavljanjem rek in hudournikov. Sicer tudi sedaj na MOK pripravljajo protipoplavno študijo, tisti, ki so na občini zadolženi za Okolje in prostor.

Tudi, če bodo, tisti, ki smo jim na volitvah zaupali upravljanje z občino in državo, naredili vse kar je potrebno v zvezi s protipoplavno zaščito, ne bomo zaščiteni pred izrednimi vremenskimi pojavi. Lažna varnost je lahko zelo nevarna, zato bi ob protipoplavnih ukrepih, morala oblast to državljanom jasno povedati in pripraviti navodila kako naj se vsak posameznik pripravi na izredne vremenske razmeri, kot so se v Kopru in celi Slovenski Istri že zgodile in se bodo prej ali slej, spet.
Poglejmo, kaj se je zgodilo ob najhujši nevihti, tramontani, fortunalu, oziroma, Medikanu (Medicane) v preteklih 200 letih, kot tako hudo nevihto imenujejo meteorologi. Napovedujejo, da bo tropskih neviht medikanov v Sredozemlju vedno več, zaradi obalnega segrevanja ozračja in morja. Medikani pri nas ne nastajajo samo danes, temveč so bili že v preteklosti, le imenovali jih nismo tako.
V noči med 14. in 15. junijem 1911 je v Tržaškem, Koprskem zalivu in severni obali Istre razvila neverjetno močna nevihta, oziroma Medikan, kot tako močni nevihti rečemo danes. V okrevališču Valdoltra, današnji bolnišnici so valovi nosili skale preko pomola za pristajanje ladij, vse do kopališča in poškodovali pomol in kopalno obrežje. Razbilo je skoraj vsa stekla na oknih na morski strani stavb. Močen nevihtni veter je poškodoval strehe in odnesel streho na prehodu med paviljoni. Med otroci v okrevališču in osebjem ni bilo huje poškodovanih.
Ko se je nevihta umirila, so najstarejši prebivalci Kopra povedali, da ne pomnijo tako močnega vetra, ki piha iz smeri “ponente, tramontana, torej severozahodne smeri. Ne pomnijo, da bi nevihta trajala tako dolgo in da bi padlo toliko dežja. Strug rek, potokov in hudournikov ni bilo več videti, saj so vsi vodotoki prestopili bregove in protipoplavne nasipe. Dolina reke Rižane je bila poplavljena vse do vasi Dekani in uničilo je vse kmetijske pridelke in ob izlivu v morje odneslo cele predele solin. Tudi v Vanganelski dolini je bilo vse pod vodo do Vanganela in s pobočij je odneslo v dolino cele predele teras, rodovitne zemlje in izruvana drevesa. Ves pridelek v dolini in na pobočjih je bil uničen. Največji problem je bil izpad pridelka sena, a tudi tistega že zloženega v kope je odneslo. Seno je bilo pravzaprav takratna nafta in bencin, saj je v Koper s Kranjskega prihajalo preko 30.000 tovornih oslov, mul in konj, da druge živine niti ne omenjamo. Če pomislimo koliko tovornih vozil je danes na cestah, to sploh ni bilo tako zelo veliko tovornih živali.

Uničilo in odneslo je nasipe Semedelski solin, kar je povzročilo konec pridelave soli na tem področju. Poplavilo je vse koprske ulice in trge ob morski obali. Na sedanji Kidričevi ulici so meščani pobirali ribe, kamor jih je zaneslo morje. S streh so na ulice padali strešniki in deli dimnikov, ki jih je nevihta podrla. Hudo je bilo tudi zato, ker niso bili samo neverjetno močni sunki vetra, ki so ruvali drevesa, odkrivali strehe in rušili dimnike, ogromna količina dežja, temveč je padala tudi toča. Veliki valovi so zalili obalo in stavbe ob morju, nosili so veje dreves, ki jih je veter odtrgal s koprskih drevoredov v ulice. Veliko ljudi je bilo ranjenih, poškodovanih in umrlo je okoli 20 ljudi.
Veliko škodo je ciklon, oziroma Medikan, naredil v pristaniščih. Ne samo v Kopru, tudi v Piranu in Izoli je v pristanišču poškodovalo skoraj vse ladje, ki so jih valovi in veter premetavali, da so tolkle ena ob drugo. Najbolje jo je odnesel majhen parnik “Cav. Faiduti” iz Gradeža, ki je vozil skupaj s parničkom Oltra, na liniji Koper Ankaran. Ker je ob začetku nevihte v kurišču parnega stroja še gorelo, je motorist, Pirančan Bortolo Fornasaro, vžgala motor, vklopila alarmne zvočne sirene, na paro in odplula iz pristanišča. Na morju so vrgli sidro in z vžganim motorjem pluli v smeri nevihte, dokler ni ponehala. Kar naredijo pravi pomorščaki, namreč kopenske “podgane” zbežijo v pristanišče, ker se najbolj varno počutijo v pristanišču in na kopnem, kar se jim seveda maščuje. Parnik San Giusto, ki je bil privezan na koncu velikega pomola (molo delle Galere), je odtrgalo in skupaj z okoli 25 metrov pomola odneslo na plitvino ob Semedelski cesti. Za razliko od pomola ni utrpel občutnejše škode, saj je po končani nevihti, naslednje jutro že zaplul na svoji potniški liniji točno po urniku ob 7.30. Na začetku istega pomola je odtrgalo s priveza parnik Vettor Pisani, ga zavrtelo, tako, da je butal ob trabakoli Oltra in Carpaccio, tako, da ju je zelo poškodoval. Samo parnik Santorio, ki je bil bolj v zavetrju, je ostal na privezu, vendar močno poškodovan na premcu, bokih in na komandnem mostu.

Na manjšem potniškem pomolu je bil s premcem proti obali privezan parnik Capodistria, ki mu je odtrgalo privez na krmi. Odneslo ga je proti obali in z vso močjo vetra in valov zabilo v kamniti zid pristanišča, tako da je odmaknil nekaj kamnov in pustil udor na zidu. Valovi so ga premetavali, da je še bolj poškodoval obalo in pločevino ladje. Priteklo je pomagat veliko prostovoljcev, ki jih je vodil Piero de Manzini, tako, da so ga obrnili s premcem proti morju in ga privezali ob poškodovan pomol. Tudi v mandraču je barke premetavalo eno ob drugo, da so bile skoraj vse poškodovane. Samo škodo na parnikih so ocenili na 5.000 kron. Kakšna je bila škoda v vaseh okoli mesta mestni kronisti ne poročajo. Našel sem le zapis, da so vaščani, ki so po nevihti prišli v Koper, povedali, da so izredne vremenske razmere, naredile veliko škode V Pomjanu, Gažonu in Srgaših.
Upam, da tudi oblasti in okoljski arhitekti poznajo zgodovino in bodo izredne vremenske dogodke, ki so se zgodili v preteklosti upoštevali pri načrtovanju infrastrukture mesta in podeželja. A zdi se mi, da je to že vnaprej izgubljena bitka. Namreč ob obnovi cest so zasuli vse kanale za odvod meteornih vod ob cestah. Ceste se ob manjšem deževju spremenijo v hudournike.
Vir časopis 2Il Piccolo” in drugi viri