Zgornja slika je iz leta 1936, spodnja pa iz 1939, na kateri je redko viden prizor podiranja četrti pred semedelsko cesto, ko so podrli kar 70 hiš. Na začetek podiranja je z velikim pompom prišel takratni minister za javna dela Cobolli, saj je bil na tistem mestu predviden velik šolski center. Šolski center je po vojni postal hotel Triglav – sedaj Grand Koper.

Nabrežje pred rusenjem
Zgornja slika je iz leta 1936, spodnja pa iz 1939, na kateri je redko viden prizor podiranja četrti pred Semedelsko cesto, ko so podrli kar 70 hiš.


Cobolli je tisti fašistični hierarh po čigar “zaslugi” imamo mandrač Molet. Koprčani so ga namreč zgradili pod njegovim vikendom kot “plačilo” za njegove usluge mestu. No, to darilo ga je kasneje tudi stalo mesto ministra. Sicer pa je bil Cobolli, vnet fašist že od leta 1922, sin slovenskega učitelja Nikolaja Kobolj – koprčana. V tistih časih se je dogajalo, da so potomci slovenskih staršev prevzeli italijanske priimke in se včlanili v fašistično organizacijo, saj so s tem hoteli zabrisati svoje poreklo. Tako je takratni Cobol, leta 1928 prostovoljno prevzel priimek Cobolli. No, če se povrnem k slikam, vidimo na prvi sliki poleg tiste četrti, ki je veljala za najstarejši stanovanjski predel mesta, tudi celoten kompleks zaporov s spremljajočimi objekti pred njim, med katerimi je tudi glagoljaški samostan – redek dokaz o slovanski prisotnosti v mestu izpred stoletij – a vseeno zrušen skupaj z zapori.

O spomeniku na levi strani ne bom izgubljal časa, saj smo o tem že pisali – celo preveč. V ospredju slike pa vidimo tudi zadnji vespazijaner – javni pisoar v mestu, na čigar mestu so kasneje postavili javno stranišče na novi avtobusni postaji zgrajeni leta 1950. 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja