Muda
Mestna vrata Muda okoli leta 1910

Ta trg se je sicer vedno imenoval drugače, toda sčasoma je prevzel, bi rekli, ljudsko ime po stari mitnici tam pri mestnih vratih kjer so stoletja trgovci plačevali razne izhodno/vhodne davke (mude) kot so pač predpisi, tako krajevni kot beneški, narekovali. Sama vrata zgrajena na mestu starih, verjetno lesenih vrat, imajo že častitljivih 505 let in so dokaj dobro ohranjena, razen notranjosti ki je bila nekdaj razdeljena v dve etaži in zagrajena z železnimi vrati. Za vrata je bil zadolžen ključar ki jih je odpiral zjutraj ter zapiral zvečer. Že takrat je hodilo dnevno iz mesta preko 1500 kmetov, ki so šli obdelovat svoje njive v bližnji okolici in če se niso pravočasno vrnili so morali prespat izven obzidja, tako kot katerikoli pozni obiskovalec mesta. Trg je bil tudi prvi stik z mestom s strani tistih ki so v Koper prihajali po osebnih opravkih. Zato je bil cel trg namenjen raznim lokalom, trgovinam, obrti ter celo pogrebnim službam.

muda
Prodajalka pečenih mušol (školjk)

Na področju trga je bilo v prvi polovici prejšnjega stoletja preko 40 raznoraznih trgovin in delavnic. Ker so ljudje po dolgi poti prišli v mesto lačni in žejni je tu bilo kar 8 gostiln, bifejev in celo prodajalka pečenih mušol je imela svojo stojnico na sami sredini trga. Ena izmed teh gostiln je bila celo tam kjer je imel mnogo mnogo kasneje naš pokojni Ljubo svojo betolo. Pa tudi dosti drugih lokalov in trgovin je podedovalo lokacijo na starih predvojnih pozicijah. Na eni sliki je tudi prodajalka mušol, sicer simbolična, saj je iz Trsta.

Kot sem že omenil je bilo na trgu preko 40 lokalov. Poleg največjega števila gostiln in bifejev je bilo še najmanj 9 prodajaln živil in mesa, trije čevljarji, tri šivilje, dva brivca, tri prodajalne tekstila in papirnatih zadev, dve kolesarski delavnici, dve drogeriji, urar in seveda na koncu vsega so rabili še dve pogrebni službi. Poleg omenjenih stalnih lokalov je bila še množica prodajalk iz okoliških vasi s kruhom, mlekom, siri, pršuti in klobasami, kokošmi in petehi, lončeno posodo, pletenimi košarami, drvmi, lesenimi sodi in še kaj se bi našlo. Prisotna je bila tudi izmenjava opranih štrac – oprano za umazano, s čigar delom se je preživljal lep del žena iz okolice. Stalne prodajalke, večinoma koprčanke, so imele stojnice, dočim so okoliške prodajalke svoje blago imele razstavljene kar na planjerjih pred seboj. Skratka trg je bil živahen in tudi odnosi med vsemi temi trgovci so bili živahni.

Muda
Trg Muda z Dapontijevim vodnjakom v začetku prejšnjega stoletja

Enkrat ni bilo trgovskih verig, vsaj v Kopru ne. Vsaka trgovina je imela svojega lastnika in le redki so imeli po dve trgovini. Zato, ko so šli v neko trgovino so rekli gremo k temu in temu. Tako kot smo mi v šestdesetih letih rekli da gremo v železnino – to je bilo zadosti, saj je bila ena sama. V prvi polovici dvajsetega stoletja, katerega opisujem, pa so bile na Mudi celo tri železnine. Moral si biti bolj precizen. Lahko je bil tvoj cilj PJERO-FIL DE FERO ( žica) ali ANDJELO PIŠTOLA (je prodajal poleg ostalega tudi orožje) ali ADRIJANO BROKA (žebelj). Če si šel v mesnico si obiskal VITORJOTA KOTOLETO. Ena Pobega ki je prodajala jajca je bila MORA DEJ OVI (je bila črnolasa). Po plin si šel k TONIJU BOMBOLA. VITORJO OD DROG je bil lastnik drogerije. Tam kjer so cvrli ribe je bil šef FRANČEŠKO PEŠEFRITO. Gospa ki je prodajala živila je bila META BALIGO (po vrečah v katerih je bila spravljena večina živil). Bila je tudi ena delavnica kjer so kromirali razna predmete in jasno, lastnik je bil TONI KROMO. Po nekem BEPI ŠPACAKAMIN ki je tam vodil dimnikarsko dejavnost se najbrž tudi imenuje ulica nad Mudo Dimnikarska. Bila je tudi neka Jožefa Dobrila ki je prodajala vse za vezenje. Ker je bila forešta so šli tam kjer je imela stojnico BEPA KRANSA. Skratka, kot je rekel Aškerc – “SEJM BIU JE ŽIU” Na sliki vidimo najstarejšo fotografijo (meni znano) trga iz leta 1889.

Lahko si ogledate tudi nekaj minut dolg filem s 60 razglednicami trga in vrat Mude –>>

Foto album


Gallery Wordpress

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja