Med Šavrini in drugimi prebivalci Slovenske Istre, je bilo kar nekaj takšnih, ki so si služili kruh na morju, čeprav imajo Slovenci iz slovenskih vasi rek: “Hvali murje, drži se kraja.” Italijani v obalnih mestih, slovenskih pomorščakov in ribičev niso omenjali in hvalili le svoje pomorščake in ribiče, zato so ustvarili napačno in zavajajoče mnenje, da so se z morjem ukvarjali izključno pripadniki italijanske narodnosti.
Nekaj let po okupaciji Istre s strani kraljevine Italije, so oblast prevzeli fašisti in za Slovence so se začeli časi sistematičnega etničnega čiščenja; prepovedi uporabe slovenskega jezika v javnosti, ukinitev slovenskih šol, nasilno poitalijančevanje slovenskih priimkov, itd… Ko je Italija vstopila v vojno v trojnem paktu z Nemci in Japonci, se je teror nad ne italijanskimi prebivalci Istre še zaostril. Slovenci so se upirali že pred vojno in med prvimi so bili seveda TIGR-ovci, a z začetkom 2. svetovne vojne so se združevali v partizanske skupine, tudi na Koprskem. Večinoma so bili partizani dejavni v zaledju, okoli vasi in v gozdovih, ker na morju, zaradi prevlade, za tiste čase, sodobnih vojaških plovil in letalstva, niso imeli nobenih možnosti.
Z vojaškimi uspehi proti okupatorjem so partizani, čeprav z veliko slabšo oborožitvijo in vojnimi sredstvi, dokazali, da so pomembna vojaška sila. Načrtovali so ustanovitev partizanskega mornariškega odreda. Uradno so prvi partizanski Koprski mornariški odred, ustanovili 15. oktobra leta 1944 v Loparju. Dan ustanovitve, je sedaj tudi praznik Občine Piran, v spomin na ta zgodovinski dogodek. V Koprskem mornariškem odredu je bilo preko sto borcev, oziroma, kot navaja zgodovinarka Nadja Terčon 103 borci. Napadali so plovila, na katerih so bili nemški vojaki, v Piranu, Izoli, Kopru in v tržaškem pristanišču. Prvi slovenski patruljni čoln PČ 8, Koprskega mornariškega odreda, je zaplul po našem morju ob osvoboditvi 1. maja 1945. Zastavo partizanske mornarice, ki je plapolala na patruljnem čolnu so sešila dekleta iz vasi Lopar. Koprski mornariški odred, oziroma vse mornariške enote IX. korpusa, so prve enote slovenske mornarice v novejši zgodovini. Na vaški dom v Loparju so 13. oktobra postavili spominsko ploščo, spominja na ustanovitev prvih slovenskih mornariških enot in na to, da je pri osvobajanju severozahodne Istre sodelovala tudi partizanska mornarica. V Pomorskem muzeju Sergej Mašera, so uredili spominsko vitrino posvečeno tej enoti in izdali knjižico, ki jo je napisala zgodovinarka Nadja Terčon.
Navkljub navdušujočim začetkom slovenskega pomorstva in velikih načrtih, je slovenska oblast v Ljubljani, začela z leti zanemarjati naše pomorstvo in dobesedno pozabila, da nismo samo podalpska državica, temveč tudi obmorska Sredozemska država. Zato se danes ne moremo pohvaliti z razvitim pomorstvom in ribištvom, razen s tovornim pristaniščem, a tudi s tem izključno zato, ker v Ljubljano pošilja “zlata jajca”.
Foto galerija
Karton Pisalič 
Boris Umer