Kdaj in zakaj so zgradili pomol v Žusterni in Provah?

Živimo v časih, ko je bolj pomemben izgled kot šostanza (vsebina), zato si je sliko pomola pred ovinkom na Provah, vsak razlagal po svoje. Bila je večkrat objavljena, a nihče še ni napisal, kdaj in zakaj je bil pomol, oziroma molet zgrajen. Boris je sicer pisal o koprskih moletih, a bolj splošno o vseh, od Semedele do Prov.

Pomool Prove
Pomol pred ovinkom na Provah je imel dvojčka pred gostilno v Žusterni in bila sta zgrajena leta 1908. Slika iz leta 1921, ko še ni bilo pristanišča Moleto.

Pomol na sliki pred ovinkom na Provah je imel dvojčka pred nekdanjo gostilno v Žusterni in bila sta zgrajena istočasno Leta 1908, torej 27 let prej kot pristanišče imenovano Moleto, o katerem smo že pisali. Oba pomola sta bila zgrajena po občinskem odloku zaradi bark, ki so poleti prevažale potnike iz Kopra v Žusterno in Prove. Ob obali je bila voda preplitva za pristajanje bark, v globji vodi na koncu pomolov pa to ni bil problem. Sicer nekateri danes mislijo, da so bili leseni pomoli narejeni za kopalce, kar seveda ne drži. V začetku prejšnjega stoletja, je postalo vedno bolj zanimivo kopanje na obali od Semedele, Žusterne in Prov. V takratnem časopisju pišejo o “plaži”, čeprav je morsko obalo ločevala železniška proga Porečanke in ob njej še obalna cesta proti Izoli in obratno, proti Kopru. Pristanišče Moleto so zgradili šele čez 27 let in barke, ki bi vozile kopalce iz Kopra v Žusterno in Prove, niso imele kjer pristati. Tako so spomladi leta 1908, pričeli načrtovati dva lesena pomola, ki bi jih zgradili pred gostilno v Žusterni in pred ovinkom na Provah.

članek Il Piccolo
Na 4. strani večerne izdaje tržaškega časopisa IL Piccolo, je bil junija 1908 objavljen članek o gradnji obeh pomolov v Žusterni in Provah.

Koprska občinska oblast je želela pospešiti gradnjo počitniških hiš v Žusterni in razviti turizem, zato so se odločili da bo iz Kopra v Žusterno vozil kopalce manjši parnik. Urnik parnika so prilagodili prihodu in odhodu parnikov, ki so vozili na liniji Trst-Koper, ker je največ dopustnikov, ki so bili namenjeni v Žusterno (Giusterno), se tam kopali in prespali dan, dva, prihajalo iz Trsta. Ker v Žusterni in Provah ni bilo primernega mesta, kjer bi parnik pristajal, so se odločili zgraditi 2 lesena moleta, oziroma pomola. A v času pokojne Avstro-Ogrske ni bilo mogoče postavljati v morju pomole in spreminjati morsko obalo, tako kot je to danes. Na primer kot v S. Katarini, kjer so lastniki zasebnih bark zgradili sami lesene pomole in jih kasneje legalizirali.

Z gradnjo dveh lesenih pomolov se je zapletlo, tudi zaradi pogostih nesreč na tirih Porečanke. Prav v začetku leta 1908 se je vlak zaletel v voz v katerega so bili vpreženi 4 istrski voli, v bližini Buj. Prva 2 vola v vpregi, sta strgala verigo, v strahu pred lokomotivo, ki se je bližala in zbežala v bližnji gozd. Druga 2 vola sta zlomila in odtrgala lesen drog podaljšek na vozu v katerega sta bila vprežena in zbežala. Oba možakarja, ki sta bila na vozu sta se umaknila, saj je lokomotiva Porečanke vozila pregovorno počasi, a se vseeno zaletela v lesen voz na tirih in ga zrinila v bližnji jarek. Zato so načrtovalci gradnje dveh pomolov morali pridobiti, soglasje, oziroma dovoljenje od avstrijskega lastnika železniške proge s sedežem na Dunaju. Ko so prejeli dovoljenje za gradnjo pomolov in dovoljenje, da potniki ob prihodu in odhodu parnika lahko prečkajo železniške tire na nasipu ob morju, so oba lesena pomola zgradili.

izrez članka 1908
Izrez članka s 4. strani večerne izdaje tržaškega časopisa IL Piccolo tiskanem junija 1908, o gradnji obeh pomolov v Žusterni in Provah.

Kasneje v obdobju italijanske okupacije Kopra, je bilo na parniku premalo prostora za vse potnike, ki so želeli oditi na kopanje v Žusterno. Zato je leta 1926 nek podjeten Koprčan začel prevažati potnike iz Kopra v Žusterno in Prove z vrtnarskim vozom (giardiniera) s konjsko vprego. Sicer je že od leta 1909 7 krat dnevno bila uvedena linija Koper-Žusterna-Prove in nazaj z vrtnarskim vozom (giardiniera) prirejenim za potnike. A zgleda, da je poleti tudi to bilo premalo. V objavi urnika prevozov leta 1926, niso opisane podrobnosti vozila s katerim so prevažali potnike iz Kopra v Žusterno, Prove in nazaj v Koper. Kopalce so poleti vozili tudi z lesenimi barkami, da so lastniki le teh dodatno kaj zaslužili. Povejmo še, da so bile skoraj vse počitniške hiše in vile v Žusterni in Provah, pozimi prazne, zato so bile v njih pogoste vlomi in kraje, a o temu bolj podrobno drugič.

Danes je drugače, vsi se otepajo lokalnih prevozov potnikov po morju in po cestah, tudi poleti. Raje gradijo ogromna plačljiva parkirišča, ki domačinom in turistom jemljejo dragocen prostor ob morski obali, a prinašajo eno boršo šoldov občinskim oblastem in gradbincem.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja