Čeprav je bilo nekoč, v najboljših časih mlinov na vodo, na redki Dragonji 46 mlinov, Ratikljan, oziroma Kodarinov mlin je onovljen, a Mazurinov mlin pa delno obnovljen. Vsi pisci zadnja leta pišejo o dveh obnovljenih mlinih, ker pač prepisujejo eden od drugega, tudi na spletnih straneh Občine Koper piše tako, a obnovljen je le eden. To je podobno, kot če bi pisali o obnovljeni stari jadrnici, a bi obnovili samo trup, na jambor in jadra pa bi pozabili. Namreč pri Mazurinovem mlinu je Zavod za varovanje kulturne dediščine Piran obnovil stavbo in mehanizem mlina, a mlinščice, ki bi dovajala vodo na mlin ne. Rakitljan, oziroma Kodarinov mlin pa je družina Kodarin obnovila stavbo, mehanizem mlina skupaj z vodnim kolesom zgledno obnovila, tudi mlinščica je urejena, tako, da mlin spet deluje kot v starih časih.
Vasja Kodarin je povedal, da so mlinščico dokončali in mlin deluje in melje žito in koruzo že več let. Zakonca Vasja in Ingrid Kodarin sta na začetku obnove sanjala, da se bo po obnovi iz mlina vsula moka in bo zadišalo po pravkar spečenem kruhu. Sanje so se jima uresničile pred nekaj leti.
MOK bi ob gradnji parkov, nove morske obale, novih parkirišč in načrtovanju otoka, z lahkoto našla nekaj drobiža in sofinancirala mlinščico Mazurinovega mlina pri Trseku. Saj je to del naše kulturne dediščine in nenazadnje stavba je obnovljena in manjka samo še mlinščica, da bi mlin bil do konca obnovlen, bi bil ponos občine in popestritev turizma. Upajmo, da se bodo odgovorni na MOK prebudili in naredili nekaj konkretnega za neprecenljivo kulturno dediščino mlinov na vodi ob reki Dragonji.
Na 2. sliki je mlin Ratikljan, ko ie postal Kodarinov mlin. Pred ruševino mlina je Vasja leta 1998 že očistil nekaj robide. Mlin Ratikljan je bil po govoricah zgrajen okoli leta 1800 in glede na to, da je že vrisan na zemljevidu Franciscejskega katastra iz leta 1818, skupaj z mlinščico, bo to verjetno držalo. Mlin je imel več lastnikov a ime je dobil po lastniku družini Miklavčič (Ratikljan) iz Koštabone, ki so se po 2. svetovni vojni odselili v Italijo in mlin brez mlinarja je bil nacionaliziran. Še do leta 1956 je mlin deloval in v njem mlinar Viler iz Koštabone. A ko so zgradili električni mlin na Krožeri pri Pučah se je mlinsko kolo ustavilo, na srečo ne za vedno.
Boris Umer