
O koprskih solinah smo že večkrat pisali, a tokrat malo drugače. Koprske soline, ki so se delile na Semedelske ob Badaševici (Cornalunga – Fiumicin), na Škocjanski zatok in Val dei Campi ob reki Rižani, niso bile samo za proizvodnjo soli, ki je v preteklih stoletjih bila temelj koprske ekonomije. Kulturna krajina solin, ki je sicer ni več in slano močvirje je nudilo idealne pogoje za rastline in živali, ki uspevajo v pogojih povečane slanosti vode in kopnega.
Meščani in drugi, ki so delali v solinah, so nabirali rastline slanuše, ki so jih prodajali na koprskih tržnicah, a tudi sami so jih uporabljali v vsakdanji prehrani. Kot prikuho, a tudi prekuhane slanuše so vlagali v slanico, da so se ohranile dalj časa. Pri nas se je to že skoraj pozabilo, čeprav navadni morski koprc (3. slika) v Dalmaciji še uporabljajo kot prikuho in ga vlagajo v slanico. Slano močvirje kjer rastejo slanuše se je ohranilo samo še na delu obale pri Katarini v občini Ankaran. Navadni morski koprc pa raste povsod, kjer veter in valovi ob naši obali škropijo z morsko vodo in ustvarjajo pogoje za rast.

A tudi ribe solinarke, ki jih je bilo veliko v solinarskih bazenih in kanalih, so lovili z mrežami in voligami, čeprav so to majhne ribice, v tistih časih revščine niso zanemarili. Nalovljene ribice so vrgli v vrelo olje in jih jedli s polento. Posebna poslastica pa so bili raki, oziroma po slovensko obrežna rakovica, katerih je bilo veliko v solinarskih kanalih in v bazenih (kavedinih). Rake so lovili z voligo in jih skuhali, oziroma naredili na šugo (omako) s polento. Ta navada se je ohranila tudi v Sečoveljskih solinah, dokler niso postale naravni park in so prepovedali lovljenje rakov. Še sam se spominjam, kako sva šla z Darjotom lovit rake v kanalu Sečoveljskih solin in jih z voligo nalovila polno vrečo iz jute. Gospa Giulia iz Vinjol jih je naredila na šugo in za zraven skuhala polento. Bilo je zelo okusno, a danes to ni več mogoče.
Koprskih solin seveda ni več, a ostale so nam Sečoveljske, kjer je praktično enako okolje kanalov, kavedinov in močvirja s povečano slanostjo še prisotno in zaščiteno.
Foto album