Pust, na katerega se nekateri pri nas, že pripravljajo, se počasi bliža. To je pravzaprav najstarejši praznik, ki se je ohranil do danes, čeprav se je pravi namen delno izgubil v zadnjem tisočletju. Čeprav so se že pred mnogimi stoletji krščanske oblasti trudile preoblikovati najpomembnejše predkrščanske praznike in jih vključiti v krščanstvo, jim za Pust to ni uspelo, tako kot za Božič in Veliko noč. v Kopru imamo sicer dve vrsti pustnih navad, oziroma smo jih imeli, saj se s časom spreminjajo in preoblikujejo, pod vplivom teh navad drugje po svetu. Na Koprskem so med nekaj stoletji trajajoči okupaciji Benečanov prinesli s seboj tudi beneški Karneval, ki ima izvor v rimljanskem verskem prazniku, a to se je delno prijelo le v mestu. Na podeželju, oziroma v vaseh, so se ohranile pustne navade slovanskega izvora.
Koprčan Prospero Petronio (1608-1688), je v svojih opisih navad napisal, tudi, kako se je v 16. in 17. stoletju Pust praznoval v Kopru. Takrat so bili to edini dnevi v mestu, ko so se je lahko vsak skril za masko in so, vsaj začasno, padle meje med cerkveno, posvetno, sodno oblasto in navadnimi ljudmi. Vsak si je lahko iza maske privoščil smešenje škofov, duhovnikov, sodnikov, županov in pomembnih bogatašev. Družbena ureditev se je v času Pusta obrnila na glavo, sicer le na ulicah in trgih, kjer se je zbirala množica ljudi, glasbeniki, plesalci, tudi igralci, ki so uprizorili kakšno predstavo. Skratka splošno rajanje v takratnem kopru. Pustni dnevi so bili edini v tednu, ko so sodniki, proveditori, na sedanjem Titovem trgu, pred kavarno Loža zastonj delili mimoidočim fritole (krofi so fritole zamenjali veliko kasneje). To navado bi današnji oblastniki lahko spet obudili.
V vaseh okoli Kopra so se vaščani namačkerali, oziroma našemili in si nadeli tipične maske, ki so se razlikovale od vasi do vasi. V vasi Rakitovec se še vedno tradicionalno našemijo, kot so se nekoč in praznujejo Pusta (1. in 2. slika). Že v sosednji vasi Zazid je drugače, kot je videti na 3. sliki, kjer se vaščani našemijo v oblačila, maske, ki jih imajo doma pri roki in opravijo obhod vasi. V nekaterih vaseh, kot so Hervoji, so se nekoč, za pusta, moški oblekli v ženske in ženske v moške, kot mi je povedala Antonija Ivančič, ki je tam, nekaj let po 2. svetovni vojni, poučevala otroke v takratni šoli, ki je ni več.
V Žusterni smo se otroci, v šestdesetih letih namaškerali in naredili obhod po vseh kmetijah na hribu in hišah blizu morja. Po stari navadi, so nam kmetje dali jajca, klobase, kar so pač imeli doma. Niso nam dali kar tako na lepe oči, temveč so zahtevali, da nekaj zapojemo, kar smo tudi naredili. Vsako leto, za Pusta, je v Žusterni vse hiše obiskal en našemljen šinjor z oguljeno harmoniko in prosil za pustni “davek”. S seboj je imel tudi flaškon ovit iz beke spleteno zaščito in je v katerega je dolival vino, ki so mu ga podarili kmetje, tako je domov odnesel posebno mešanico različnih vin s celega hriba v Žusterni.
Kot sem že zapisal, so že v 16. stoletju v Kopru za pusta cvrli fritole in tako je bilo tudi po vaseh, dokler ni namesto fritol postal simbol tega praznika “pustni krof”, kar je še danes. O nastanku pustnih krofov kroži veliko legend, ki s ponavljanjem z objavami v medijih, postanejo skoraj “resnica”, ki ji veliko ljudi nasede. Takšen primer vidimo na 4. sliki v članku, ki je bil objavljen februarja 1956, ker avtor legendo z Dunaja jemlje, kot dejstvo, kar seveda ne drži. Namreč po tej legendi naj bi šinjora z Dunaja pekla pecivo v peči, a ker se ji je peč pokvarila, je pecivo ocvrla v olju in tako so nastali krofi po priimku šinjore. To ne drži, ker Avstrijci tega cvrtja ne imenujejo po priimku šinjore, a tudi njeno pecivo je bilo podolgovati in polnjeno s sadjem. Nemci krofom rečejo Berliner in v zvezi s tem imenom si tudi spletli svojo legendo. Že Rimljani so cvrli testo v olju, torej to ni nekaj novega in so današnji krofi le ena od različic fritol, ki jih še vedno cvrejo naše none in mame, a ne več samo za pusta.
V samem mestu se vsako leto odvija pustna povorka, že nekaj desetletij in je s časom postala tradicionalna, a je novejšega datuma. Kakorkoli že, vsem želim brezskrben in vesel Pust, ki bo poskušal pregnati zimo, v pričakovanju pomladi.
Boris Umer