V istrskih obalnih mestih je bil, pod oblastjo Patriarha iz Akvileje, slovenski jezik nekaj običajnega, o čemer piše tudi zgodovinar Kandler v mladih letih. Piše, da je v Kopru več krajevnih imen slovenskih, kot je na primer Božja draga (Bošadraga), a ko se je postaral je padel pod vpliv italijanskega iredentizma in je Slovence zasovražil. O tem piše tudi Srečko Vilhar, po katerem je dobila ime koprska knjižnica, v “Slovenskem Jadranu” 11. januarja 1952.

Po beneški okupaciji Kopra 1278 je kmalu prišlo do splošnega upora v katerem so sodelovali tudi Slovenci. Benečani so upor zadušili v krvi in Slovence izključili iz vseh javnih služb in jim prepovedali služiti v vojski. A že nekaj 10 let po uporu so v Kopru ustanovili vojaške enote, poveljnik teh enot je imel naziv “Capitaneus Sclavorum“. Slovenci v Istri so kmalu ugotovili, da jih Benečani izkoriščajo in so za svojega poglavarja izbrali spoštovanega izobraženega kmeta iz Podpeči z imenom Luka Muzec. V Istri je vrelo med Slovenci in svojega poglavarja so izbrali mimo benečanskih oblasti, kar je Benečane prestrašilo. Beneški dož Foscari je leta 1450 ukazal svojemu namestniku v Istri naj spoštuje voljo Slovencev in prizna njihovega vodjo. Luka Muzec je omenjen tudi v glagoljaškem napisu na cerkvi v Predloki, iz leta 1461, kot “Koneštabel Lukež s Potpeća“.

Benečani, ki so napetosti raje reševali z diplomacijo, kot vojno, so leta 1450 v Kopru odstavili Benečana, ki je nosil naziv “Connestabile Sclavorum” in na njegovo mesto postavili Luko Muzeca iz Podpeči. Slovence so morali upoštevati in še dolgo let po Luki Muzecu so ohranili funkcijo Slovenskega civilnega glavarja, oziroma slovenskega župana na Koprskem. V starem mestnem jedru imamo tudi Muzčev trg, ki je poimenovan po pomembni osebnosti Luki Muzcu Koneštablu Lukežu s Podpeča.

Srečko Vilhar je zapisal, da so Benečani v naslednjih desetletjih uničevali vse dokumente, ki so omenjali Luko Muzeca in s tem brisali Slovence iz zgodovine Kopra. Pri tem je sodelovala tudi cerkvena oblast, saj so prepovedali maševanje v Slovenskem jeziku. Leta 1565 je koprski škof Stella strogo prepovedal duhovniku Mihaelu iz Krkavč maševati v slovenskem jeziku. A duh Luke Muzeca je ostal živ in duhovniki v okolici Kopra so vseeno maševali v Slovenskem jeziku, o čemer poroča leta 1623 koprski škof Rusca svojim nadrejenim v Rimu. Pravi, da to tolerirajo, ker drugače slovenski divjaki ne bi vzdrževali duhovnikov v vaseh.

Gallery Wordpress

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja