Pisali smo že večkrat o mednarodni razstavi na Dunaju leta 1913, kjer ni mogla manjkati replika koprske Pretorske palače. Istega leta je bila na Dunaju tudi Mednarodna lovska razstava, kjer so se predstavili tudi naši istrski lovci (na 2. sliki paviljon lovcev iz Istre Dunaj 1910).
Lovstvo in lovci so bili še pred nekaj desetletji velikokrat na naslovnicah časopisov, saj je bil lov dober izgovor za druženje bogatašev in politikov. Politiki so se radi slikali za medije skupaj z ubito “zverjo”, temu so rekli uplenjena divjad. Tak primer je bil tudi naš pokojni Josip, po domače Joško, na 4. sliki. Med skupnim lovom in na manjadi po njem, so se dogovarjali o političnih sodelovanjih in sklepali posle. Tradicija se je obdržala še v V. Britaniji, kjer bogataši še vedno uprizarjajo lov na lisico. Pobijanje divjih živali v novejšem času ne žanje več odobravanja javnosti, tako je že za časa pokojnega Drnovška druženje politikov in bogatašev zamenjal tenis, kjer se še dandanes dogovarjajo za kuliso teniškega igrišča.
V preteklosti, v Srednjem veku, je bila divjad v gozdovih last bogatih “plemičev”, a tudi prebivalci vasi so bili v lasti teh “plemenitih” ljudi, zato je lačna večina ni smela loviti. A so to vseeno počeli, saj je bila lakota velik motiv, čeprav so bile kazni hude. Proti koncu 18. in začetku 19. stoletja pa se je marsikaj spremenilo in pojavila so se lovska združenja po celi Evropi in seveda tudi pri nas v Kopru. Ljubitelji lova na divje živali so ustanavljali svoja glasila in razstave in s tem promovirali lov in lovce.
Kot smo že zapisali je bila ena najbolj odmevnih 1. Mednarodnih razstav lovcev na Dunaju leta 1910, od maja meseca pa do oktobra. Obiskovalec je v koledarju Mohorjeve družbe leta 1910, zapisal, da se iz največjega avstrijskega paviljona, skozi manjša vrata pride v paviljon istrskih lovcev. Zapiše še, da je bil paviljon “jako zanimiv, saj se je v Istriji” prerivala velika množica obiskovalcev. Soba je bila opremljena kakor je bilo v navadi v “Istriji”, manjkalo ni niti ognjišče s kotlom visečim na verigi
Premije oziroma “Talje” za uboj velikih zveri so uvedli leta 1869, a so jih ukinili leta 1909. Premija za medvedko je bila 80 kron, za medveda 60 kron, za volkuljo in risa 50 kron, za volka in risa 40 kron, za mladiče 20 kron. V glavnem medvedi in volkovi so bili v naših gozdovih problematični že takrat, danes pa zaradi napačnih odločitev “mestnih” ljubiteljev narave in politike, postali še večji problem, a to je že druga zgodba.
Po 1. Mednarodni razstavi na Dunaju, so se lovci iz Kopra in okolice, predstavili tudi na lovski razstavi v Gorici leta 1925 in še na posebno odmevni Mednarodni razstavi lovstva v Trstu leta 1933. Na razstavi v bližnjem Trstu je bilo Združenje lovcev (Assiociazione cacciatori di Capodistria) iz Kopra še posebno dejavno. Lovsko združenje iz Kopra je spadalo pod deželno združenje lovcev Istre (l’Associazione Provinciale Cacciatori dell’Istria). Po koncu 2. svetovne vojne se je vse spremenilo, saj je bilo v Kopru ustanovljeno Okrajno Lovsko društvo. Šele leta 1948 je okrajno lovsko društvo Koper razdelilo svoje lovišče na pet lovskih družin: Dekani, Koper, Marezige, Strunjan in Šmarje.
Da se ne bom ponavljal posredujem povezavo, kjer je Viktor Pucer podrobno opisal zgodovino lovstva v Slovenski Istri po 2. Svetovni vojni –>>
Boris Umer