Benetke so obogatele s trgovino in vsak trgovec je bil tudi obveščevalec oblasti, po naše špijon. Ker je beneška oblast želela imeti vse ljudi pod kontrolo, se špijonov ni manjkalo, a želeli so še več informacij, zato so uvedli po celem mestu Levja usta za »anonimne« prijave. Kmalu so sistem Levjih ust uvedli po vseh mestih pod Beneško kontrolo. Tudi v Kopru so pod pretorsko palačo na vhodu v Čevljarsko ulico postavili Levja usta.
Prijave seveda niso smele biti anonimne, temveč podpisane in navedene so morale biti dve kredibilni priči. Leta 1387 so sprejeli zakon, kjer je bilo zaukazano, da morajo biti vse anonimne prijave zakurjene. Kasneje so zakon o Levjih ustih še dopolnili leta 1542, 1588 in 1635. V glavnem so zaščitili pomembneže.
Svet desetih, najvišja pravna in politična oblast je odločal o prijavah. Branje teh prijav razkriva utrip tistega časa. Na koprskem seznamu prijav najdemo tihotapljenje tobaka in soli, kršenje pravil pridelave soli in olivnega olja (takrat je vse pridelano olivno olje moralo biti prijavljeno oblastem). Na seznamu so tudi žalitve cerkvenih oblasti in drugi prekrški. Žrtev prijave je bil tudi koprski škof Pier Paolo Vergerio, ki je bil obtožen neupoštevanja cerkvenih dogem. Anonimna prijava na kateri so podpisane tri priče se je ohranila.
Boris Umer