Veliko smo že povedali o koprskih tovarnah in podjetjih, ki so zaradi različnih razlogov propadla in jih ni več. Kot je bila na primer tovarna, TOMOS, ki so ji leta 1958 pravili steber koprskega gospodarstva. Pozabljamo pa uspešna podjetja, kot je bila in je še Lama Dekani, čeprav se je zgodba o uspehu Lame začela leta 1953 v še nedograjenem zadružnem domu z le 8 delavci, je danes v tovarni s spremenjenim imenom v Titus, zaposlenih nekaj sto delavk in delavcev. Pet let po ustanovitvi Lame, leta 1958, je v novih prostorih tovarne že delalo veliko delavcev in delavk iz okoliških vasi. Organiziran je bil avtobusni prevoz zaposlenih na delo in nazaj domov, česar že dolgo ni več. Posebno za mlade pupce z vasi, so delovna mesta v tovarni prinesla dohodek in boljše življenje, ker, od kmetijstva je bilo težko preživeti, razen za nekaj večjih kmetij. Vodilni v tovarni so skušali stimulirati višjo storilnost in boljše delo, zato so za nagrado najboljši delavki dali zelen tomosov Colibri, ki je bil vsem na ogled v preddverju tovarne. Prijateljice Milica Gregorič, Albina Jakomin, Nada Gregorič in Norma Slavec, so tekmovale med seboj pri preseganju norme, da bi dobile zelen tomosov Colibri, ki so ga videvale vsak dan, pri prihodu in odhodu na delo. Kot so poročali v Slovenskem Jadranu iz tistega časa, se je najbolj potrudila Norma Slavec, ki je po delu delala še na kmetiji v Černotičah. Ni se ji bilo treba več voziti s kurjejo, odpeljala se je z zelenim Colibrijem. Tako je bilo tistega davnega leta 1958 v tovarni Lama.
Zgodovina tovarne Lama, danes Titus
Leta 1953 je osem delavcev v prostorih nedograjenega zadružnega doma v Dekanih in na iztrošeni italijanski opremi začelo proizvodnjo ključavnic obešank. Naslednje leto so začeli graditi novo proizvodno halo, leta 1955 pa so nabavili prve nove stroje za orodjarno in razširili proizvodni program na gradbeno okovje, okovje za usnjarsko galanterijo in avtomobilske dele. Proti koncu prvih desetih let delovanja je tovarna povečala proizvodnjo okovja za okna in za pohištvo, leta 1968 pa se je preusmerila na pohištveno okovje. Ker je proizvodni program prilagajala povpraševanju na trgu in posebnim zahtevam kupcev, sta se postopoma izoblikovala dva ločena proizvodna programa: za konstrukcijsko pohištveno okovje in dekorativno pohištveno okovje (gumbi, ročaji, okrasne letve). Do leta 1978 je proizvodnjo povečala na 2.650 ton, s čimer se je njen delež v skupni jugoslovanski proizvodnji pohištvenega okovja povečal na 80 odstotkov.
V osemdesetih letih je s sredstvi mednarodnega posojila zgradila novo orodjarno in jo opremila z najsodobnejšimi stroji in opremo. Z njimi je pri osvajanju novih izdelkov lažje sledila sodobnim trendom na področju pohištvenega okovja. Nekateri med njimi so bili na sejmih pohištvenega okovja deležni največjih priznanj. Leta 1986 je na beograjskem sejmu prejela zlati ključ za programe odmičnih spon, dekorativnega okovja in cilindrov za ključavnice. Leta 1989 je na istem sejmu prejela najvišje priznanje za nov program odmičnih spon Adriatic. Do sredine osemdesetih let je z okoli 700 zaposlenimi pokrivala dve tretjini potreb po pohištvenem okovju v državi, v naslednjih petih letih je najbolj povečala delež prodaje okovja na zahtevnejših evropskih trgih. Delniška družba Lama Dekani se je leta 2016 preoblikovala v družbo z omejeno odgovornostjo in se preimenovala v Titus Dekani. Skupina Titus Dekani je del angleške skupine Titus od decembra 2005 in je zdaj osrednji razvojno-tehnološki in proizvodni center skupine. V poslovnem letu 2015 je družba dosegla 8 odstotkov nad prodajo v
predhodnem letu in podvojila rezultat v primerjavi z letom 2010.
Titus, d. o. o., Dekani je zdaj skupaj s hčerinskimi družbami TitusPlus, d. o. o., CroLama, TitusPolska, TitusPlus Iberia, TitusPlus Italia in Lama Avtomatizacija, d. o. o., največje podjetje v Skupini Titus. V Dekanih je največji razvojni, proizvodni in logistični center Skupine Titus za Evropo in Bližnji vzhod. Hčerinska Lama Avtomatizacija uspešno razvija in izdeluje stroje za avtomatizacijo, orodja in livarsko tehnologijo, tako za potrebe lastne proizvodnje okovja kot za trg.
Viri:
- Slovenski Jadran – Ljubo Cvrček,
- Slovenska industrija od nastanka do danes – Aleksander Lorenčič, Jože Prinčič
Foto album
Boris Umer