O ladjedelnicah in škverih v Kopru sva s Stankom kar precej že napisala, nič pa o največji ladjedelnici našega področja, v Miljah. Milje so bile 600 let pod koprsko jurisdikcijo in administracijo, zato rad napišem kaj o njih, posebno ko vidim in slišim ljudi kako jih imenujejo Muggia, kot da ne bi obstajalo slovensko ime Mile ali Milje, saj so miljski hribi, kot se imenuje pokrajina tega polotoka, že stoletja naseljeni s Slovenci. Ladjedelnica je bila tudi kraj kjer je bilo zaposleno stotine Slovencev iz teh krajev.
Ustanovila jo je družina Strudthoff leta 1857 in v času pred prvo svetovno vojno je zaposlovala preko 3.000 delavcev. V prvih 40 letih delovanja so splavili preko 300 ladij, tako vojaških – oklepnice, križarke in bojne ladje – kot trgovskih.
Po prihodu Italije so jo prevzele italijanske banke in kasneje različne firme, a je šlo navzdol in leta 1982 je vso področje prevzela firma, ki je zgradila turistični kompleks, kot ta kraj poznamo danes.
Na prvi sliki neznanega avtorja iz leta 1858 vidimo začetke ladjedelnice in splavitev plavajočega kopališča, ki so bila takrat v modi in o katerih smo že pisali saj so jih delali tudi v Kopru, a manjših dimenzij. Vidimo tudi prazen prostor, na katerem so šele začeli z izgradnjo potrebnih objektov in dokov. Na drugi fotografiji je suhi dok že operativen in ga lahko vidimo tudi dandanes kot mali zaliv ob sami cesti. Na tretji imamo povojni posnetek dela ladjedelnice z obvozno cesto okoli nje. Na četrti pa posnetek nekdanjega področja ladjedelnice dandanes.
Foto album