Ladja Ivan Cankar
Ladja Ivan Cankar na razglednici iz petdesetih let prejšnjega stoletja

Leta 1958 so v Kopru ustanovili podjetje za potniški promet in turizem “Obalna Plovba Koper” in nekaj mesecev kasneje je direktor Janez Dular povedal, da so od Splošne plovbe Piran dobili 14 lesenih ladij. Povprečna starost ladij je bila nekaj nad 19 let in niso bile ravno v dobrem stanju. Skupna nosilnost pravkar prejetih ladij je bila 853 BRT, od tega 10 tovornih, a 8 je bilo jadrnic. To so bile zastarele, praktični odslužene ladje, zato so načrtovali nakup potniške ladje Ivan Cankar od Jugolinije.

Potniška ladja Ivan Cankar je bila ena izmed pet enakih ladij izdelanih v ladjedelnici v Puli. Lahko bi jim rekli ladje književnikov, pisateljev, ali poetov, saj so zgradili 5 ladij petorčkov, ki so jih poimenovali po književnikih petih republik Jugoslavije. Prvo ladjo so zgradili leta 1952 in jo imenovali Ivan Nazor, po hrvaškem, oziroma istrskem pisatelju. Istega leta so splovili ladjo Njegoš, leto kasneje pa še ladje: Aleksa Šantič, Vuk Karadžić in Ivan Cankar. Vse so zgradili v ladjedelnici Uljanik v Puli. Ladje so bile zgrajene za prevoz 780 potnikov, a čeprav je ladja Vladimir Nazor uspešno prestala teste s 780 potniki na krovu, so ugotovili, da je to preveč, zato so število potnikov za vseh pet ladij znižali na 600.

Ladja Ivan CCankar
Motorna potniška ladja Ivan Cankar v Kopru leta 1960

Z Ivanom Cankarjem smo v Kopru dobili belo ladjo na morju, namreč, kot je Boris, že pisal, so bili potniški parniki v preteklosti večinoma temnih barvnih odtenkov in veliko je bilo črnih. Še sam se spominjam bele ladje s katero sem večkrat peljal v Trst in nazaj, ko je s svojo bleščečo belino in rdečo zvezdo na dimniku, izstopala od starih temnih parnikov na koprskem pomolu. Ladja Ivan Cankar je bila dolga 54 metrov in široka 8,5 metra z motorji Fiat Torino 735 kW in hitrostjo 14,5 vozla. Motorno ladjo Ivan Cankar so leta 1973 prodali Italijanom (Giulio Scarano), kjer je prevažala potnike in istega leta spremenila ime v “Campania Prima”. Leta 1980 so jo predelali v ladjo za podvodne raziskave in je spremenila ime v “Casamicciola Express”. Leta 1983 se je zaletela v pomol v Raveni in ni več plula, polno vode so namerno nasedli v plitvini, da ne bi potonila v globine morja. Leta 1985 so jo razrezali v ladjedelnici, oziroma reciklažnem podjetju Porto Corsini blizu Ravene.

Foto album

Gallery Wordpress

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja