Na sliki posneti s semedelske ceste vidimo en kup zgradb ki jih ni več ali pa so predelane. Če začnem od leve: danes ni več skladišča soli katerega so po niti sto letih že podrli, da bi naredili spomenik, katerega so kasneje tudi podrli. Zraven skladišča je bil kot nek kafič, bi danes rekli, katerega so pred 90 leti tudi podrli zaradi spomenika. Bolj desno je stavba nekdanjega prvega kapetana koprskega parnika , Guccioneja. Iz te slike se vidi da njegova prvotna stavba ni bila tako velika saj je vidno en kup dozidav, ki so bile par let po tej fotografiji unificirane v enotno zgradbo, sedež italijanske carinarnice, kasneje policije – naše seveda, a je tudi ta bila kasneje prav zato porušena. Naprej imamo nekdanjo staro sanitetno/karantensko zgradbo, ki je bila še do pred kratkim kapetanija. Ne smemo spregledat največjo stanovanjsko stavbo v tistem času, kjer so bili uradi vseh pomembnejših koprskih družb in agencij in jasno pomorske navtične kompanije. Potem pridemo do odsluženega starega nekdanjega skladišča soli, kjer so ribiči in ostali imeli svoja skladišča in je bilo trideset let kasneje preurejeno v Taverno in ribarnico. Ribarnica se je preselila na tržnico, Taverna je zaprla svoja vrata, a ime je ostalo. Nad Taverno kjer vidimo stare zapore in naprej desno kjer so bile poleg stanovanjskih hiš tudi hiške ribičev za spravilo mrež pa je tudi vse šlo v zgodovino.
Stanko Ivančič