Navade vlomilcev in tatov so se spremenile, prav tako kot navade lastnikov hiš v Žusterni in Provah. Danes so tatovi najbolj dejavni takrat, ko gredo stanovalci Žusterne in Prov na dopuste in so hiše prazne. Nekoč je bilo drugače, saj so bile v omenjenih krajih, ob morju, večinoma počitniške vile in hiše premožnih italijanskih družin iz Trsta in Kopra. Pozimi so bile večinoma prazne, zato so bili takrat tatovi najbolj dejavni.

V starih časopisih najdemo veliko člankov o vlomih in tatvinah v praznih počitniških vilah. V časopisu “Il Piccolo” iz Trsta, je bil decembra leta 1912 objavljen članek o ropu v dveh počitniških vilah ob morju, v kraju Prove. Stavbi dvojčici, stojita še danes, ena je zgledno obnovljena, druga pa iznakažena, saj ima dva lastnika, oziroma lastnico in lastnika, kar je je skoraj vedno problematično.
Kakorkoli že, ena izmed obeh stavb je bila leta decembra 1912, ko se je zgodil rop, v lasti koprske družine Derin, lastnik druge, pa je bil Carlo Grego iz Trsta. Obe sta bili decembra leta 1912 prazni. Tatovi so nasilno vdrli skozi glavna vrata počitniške hiše Tržačana Carla Grega. Pregledali in premetali so vse pohištvo, odnesli vse obleke, posteljnino in drugo blago shranjeno v omarah. Pobrali so srebrnino, manjše predmete in odnesli celo šivalni stroj. Ocenili so, da je bil lastnik Carlo Grego oškodovan za 800 kron. To bi bilo danes okoli 4000 evrov. Počitniško hišo koprske družine Derin, pa so tatovi “očistili”, že prejšnjo zimo, leta 1911. Z univerzalnim ključem so odprli železna vrata vhoda s ceste na vrt in nasilno odprli vrata na balkonu v 1. nadstropju. Odnesli so vso posteljnino, kovinske lonce, ter drugo posodo in še nekaj predmetov manjše vrednosti. Danes so tatovi veliko bolj izbirčni, saj so pri tatvinah v stanovanjih v Žusterni in Provah, v zadnjih par deset letih, odnesli samo zlatnino, srebrnino in denar v gotovini.

Zaradi pogostih tatvin v počitniških hišah v Žusterni in Provah, so lastniki večinoma vplivni italijanski nacionalisti, iredentisti, kasneje fašisti, so zahtevali večji nadzor žandarjev. Nadzor so oblasti povečale, a ni prinesel rezultatov. Takrat, kot danes, so žandarji, oziroma policaji morali dokazovati svojo učinkovitost, zaradi javnega mnenja. “Velikih kriminalcev” sicer nikoli ne ujamejo, zato pa aretirajo manjše “ribe” in celo nedolžne reveže. V tistih časih so najraje naprtili krivdo Slovencem iz okoliških vasi. Tako je tudi bilo leta 1912, ko je na Mudi neka šinjora opazila, da nima denarja v torbici in poklicala žandarje v bližini. S prstom je pokazala na dva mlajša moška v njeni bližini. Na tržnici sta prodala svoje pridelke in se pravkar odpravljala domov v vas blizu Kopra. Žandarji so enemu izmed obeh moških našli v žepu denar, kar je bilo po njihovem mnenju dokaz za aretacijo. Tako sta 2 nedolžna Slovenca končala v zaporu obsojena zaradi tatvine. Imena in priimki šinjore in obeh Slovencev so bili objavljeni v časopisu, a jih nisem napisal.
Kar se tega tiče se ni veliko spremenilo od takrat, do danes, saj organi pregona, še vedno lovijo le “majhne ribe”, velike kriminalce, ki ukradejo nekaj 100 milijonov ali več, nikoli ne pripeljejo niti do sodnika, kaj šele v zapor.