
Za naše mesto bi pričakoval, da je imelo nek glavni pomol oziroma valobran že od “pamtiveka”, pa temu ni tako. Prve zametke kasnejšega pomola so zgradili najbrž šele po prihodu Benečanov. Prve risbe nam namreč kažejo samo tri kamnite ploščadi z oznakami – tu pristajajo galeje. In galej je bilo v teh stoletjih okoli mesta kar nekaj – ali beneške, domače, od trgovcev ko so občasno prihajali v mesto in celo tržaške katere so Koprčani plenili pred trstom v obdobjih sovražnosti in blokad. Šele krepko v “modernejših” časih, z začetkom plovb parnikov in pojave parne mehanizacije so leta 1870 poleg povezave treh ploščadi tudi podaljšali pomol na današnjo dolžino. V 150 letni zgodovini pomola so ga večkrat obnovili in najmanj trikrat tudi povišali saj so že takrat poznali težave s poplavljanjem. Na prvi risbi iz leta 1589 vidimo nekdanje ploščadi za privezovanje galej, na drugi fotografiji iz leta 1929 pa vidimo pomol v velikosti kot je bil zgrajen 1870.
Na starih risbah je kraj kjer imamo sedaj zunanji pomol označen z “Galere pongono scalo”, kar smiselno pomeni privezi za galeje. To so bile v bistvu kamnite ploščadi z bitvami za priveze. Pravi pomol je bil zgrajen šele leta 1870, sicer ne v današnji dolžini in širini. Leta 1891 so ga podaljšali, leta 1930 pa razširili. Vmes so vsaj dvakrat dvigovali njegov nivo, saj ga je večja plima mnogokrat zalila. Zadnja rekonstrukcija pred vojno je bila leta 1929. Na treh slikah je viden “razvoj” pomola do 1930.
Foto album