O Judih oziroma Židih v preteklosti Kopra je Boris Umer že napisal dva prispevka, a tokrat bom le dopolnil Borisova prispevka. Židje so se v Koper priseljevali že za časa Rimljanov, saj kronisti poročajo o najdbi židovskega sedem kratkega svečnika Menore v Škocjanu okoli leta 500, a so se je svečnik “izgubil” in originalni zapisi o tej najdbi se niso ohranili (menora 3. slika). A prvi ohranjeni notarski zapisi kjer so omenjeni Židje so iz leta 1391, čeprav so delolovali v mestu že prej.
Mediji večinoma pišejo o preganjanju Židov v okoli 15 let trajajočem obdobju nacizma in fašizma, pozabijo pa na 1.000 letno preganjanje s strani krščanskega in muslimanskega dela sveta. V srednjem veku so Židje v krščanski Evropi in muslimanskih deželah morali obvezno nositi rumen krog (rotella) prišit na obleko in živeti v točno določenih predelih mesta getih in niso imeli enakih pravic, kot ostali prebivalci. Rumeni krog na obleki je viden na 2. sliki. V Kopru je bil samo posojilodajalec David Weymar oproščen nošenja rumene oznake (rotelle). Imel je odlok beneškega doža o ne nošenju oznake in pravico sta po njegovi smrti dobila sinova Marco in Mandolino Weymar.
Poleg privilegirane židovske družine Weymar so se s sposojanjem denarja ukvarjali še: Samuele iz Magonze, Mosè od Samuela, Samuele od Salomona, Orso, Abramo od Liebermanna, nek Josef, Emanuel iz Frankfurta, nek Jacob, nek Josefet, nek Manuel, nek Isaac in ena gospa Bella.
V zapisih o Kopru Judovski skupnosti Italije piše, da so od leta 1391 do leta 1434, Židje imeli svoje poslovalnice na trgu Glavnih vrat (Piazzale Porta Maggiore) današnji Gortanov trg, kjer so posedovali več stavb (1. slika). Po propadu zastavljalnice (Monte di pieta), ki je trajala le nekaj let je Beneški senat leta 1574 sklenil pogodbo z dvema židovskima “bankirjema”. S to pogodbo so Židje dobili pravico do posojanja denarja, pravico do sinagoge in pokopališča ob cerkvi Sv. Justa, inkvizicija jih ni smela preganjati in bili so oproščeni plačevanja davkov, pod pogojem, da so posojali denar kmetom in meščanom z obrestmi 2 piccola in pol za 1 liro na mesec. Za garancijo so lahko sprejeli zlato, srebro in premičnine, a ne cerkvenih predmetov. Ker so Židje dogovor pogosto prekršili, so mestne oblasti leta 1608 spet uvedle zastavljalnico (Monte di pieta). Zato so bogati Židje leta 1613 dokončno zapustili Koper.
Boris Umer