V časih benečanske okupacije Kopra, a tudi v celotnem srednjem veku, so za preprečevanje požarov uzakonili visoke kazni, za tiste, ki so požare povzročili in tudi za meščane, ki niso javili začetek požarov. Čeprav so za časa rimljanskega imperija gasilstvo imeli urejeno tudi s plačano gasilsko službo, se to po propadu Rimljanov ni ohranilo. Tako so prvo javno gasilsko službo v naši bližini ustanovili v Trstu leta 1817, po velikem požaru. V slovenskih vaseh je bilo sicer drugače, ker so se naši predniki sami organizirali s prostovoljnimi gasilici.
V Kopru je bila leta 1949 ustanovljena gasilska milica, s sedežem v pritličju Pretorske palače, kar je tudi vidno na prvi sliki iz leta 1949, kjer imajo gasilci demonstracijo gašenja. Na drugi fotografiji, tudi iz leta 1949, je prvo vozilo koprskih gasilcev. Enota gasilske milice je na začetku imela 12 gasilcev, skupaj s povelnikom. V vaseh na podeželju so iz prejšnjih prostovoljnih gasilcev nastajala gasilska društva, ki so še danes zelo pomembna v času požarov in drugih naravnih nesreč. Slovenci smo na področju gasilstva, v svetu, praktično edinstven primer samoorganiziranja z gasilskimi društvi. Brez njih bi tenko piskali, ko zagori trava in gozd ob 1. tiru železniške proge. Na naše prostovoljne gasilce bi morali biti bolj ponosni, a kaj čmo, če večina raje kritizira, kot pa pohvali.
V Pretorski palači je bil sedež gasilcev do leta 1953, ko so enoto gasilcev preselili v Cankarjevo ulico, kjer so zgradili lesen gasilski stolp, garaže za gasilska vozila in druge prostore ( 3. fotografija). Poklicna gasilska četa je takrat štela že 20 šolanih gasilcev. Na Cankarjevi ulici so gasilci imeli svoj sedež in delovne prostore 10 let. Leta 1963 so gasilsko enoto preselili v na novo zgrajen gasilski dom na Ljubljanski ulici, kjer so bili do leta 2006. Novozgrajeni gasilski dom je imel veliko napak, tako da so morali zgraditi blizu popolnoma nov gasilski dom, blizu takratnega. Tam kjer je bil stari, je sedaj zdravstvena ambulanta.
Foto Album
Boris Umer