Zanimivo kako je ena in ista lokacija imela dokumentirano enako prodajno branžo vsaj 60 let. V hiši nasproti vodnjaka se je zvrstilo kar nekaj podjetij in zasebnikov in vsi so prodajali širok izbor tekstilnih izdelkov. Izraz manufaktura je izhajal še iz časov začetka kapitalizma in velike obrtne proizvodnje ( mano/fattura – ročno delo) in je v rabi še dandanes pri prodaji tekstilnih izdelkov.
Muda je že od 15. stoletja bila glavna destinacija za vse trgovce iz kranjskih dežel in okoliških prebivalcev, ki so prišli v mesto prodajat in kupovat. Vsa pritličja so bila zasedena s trgovinami, gostilnami in skladišči blaga in soli. Zato je za predvidevat da je na tej lokaciji bila že stoletja prodaja tekstila in podobnega blaga.
Po razpoložljivih virih je bila med obema vojnama tam najprej manufakturna trgovina Tull in Corva. Kot pravi pregovor da v španoviji še pes crkne, tako je tudi v tem partnerstvu šlo narobe in Corva je odprl svojo trgovino malo navzgor v Župančičevi, Tull pa je nadaljeval še kakšno desetletje, dokler ni od njega prevzel trgovino pred drugo vojno neki Franc Babič. Po vojni je tam kratko bila trgovina Istra Benz, nakar se je tam vselila Manufaktura, katera je potem spadala pod Sočo, ki je nam vsem ostala najbolj v spominu.
V te “manufakture” na Mudi je zahajalo okoliško prebivalstvo, saj so bile prve po vstopu v mesto. Zanimiv je zapis o tem kako so okoliški kmetje kupovali “koredo” za bodoče zakonce. Ta koredo je že skoraj izumrli lokalni naziv za doto ali balo, v bistvu pa je italijanskega izvora in pomeni komplet posteljnine in ostalih tekstilij. Prišli so starši obeh mladoporočencev v spremstvu neke svetovalke, specialistke za te zadeve. Cilj trgovca je bil ugotoviti katera od treh žena je to bila in ji začeti pihati na dušo, saj se je kupilo samo kar je ta priporočila.
Na slikah vidimo isto lokacijo skozi 50 let z različnimi zasedbami.
Stanko Ivančič