Kanalizacija
Čistilci kanalizacije v 18. in 19. stoletju na litografiji iz knjižnice “museo Correr” v Benetkah. Avtor litografije Jan van Grevenbroeck

V temačnem srednjem veku, kot so nas učili v šoli, se je stekala kanalizacija po sredini ulic, saj je bil zato tudi narejen naklon. Šele z razsvetljenstvom se jim je posvetilo da to ni ravno zdravo, sploh ko je prišlo do velikih kužnih epidemij in so kanalizacijo pokrili s škrlami. Za normalno odtekanje je poskrbel tudi dež, saj so bile vmes špranje ki so poskrbele tudi za prijeten smrad.

Kanali pa so bili speljani po najbližji smeri do morja – tudi v mandrače, kot se spomnim v Porporelo pred Triglavom, ali pa malo stran od obale. Sicer pa je bila večina stranišč na “štrbunk” ali prosti pad, kjer je vsebina priletela tudi iz nadstropja direktno v zato narejeno jamo na vrtovih. Je bilo prav zanimivo za nas mulce gledat kako je drek pridobival na hitrosti in “paf” na tla. Šele po osvoboditvi se je začela gradnja klasične dandanes poznane kanalizacije – sprva tako da so v obstoječe kanale položili cevi in jih pokrili z obstoječimi škrlami.

Največ dela pri tem je bilo ker ogromna večina hiš ni imela kopalnic in so bile potrebne priključitve od vsake hiše na nove cevi. v združeni sliki dveh slik, spodaj, z leve slika iz leta 1952, desno pa 1958.

.



Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja