Benečani so, tako kot Rimljani (Mare Nostrum) večino imen krajev, morja in toponimov spreminjali, tako je za vedno izgubljenih večina nekdanjih imen in toponimov. S tem so vsem pokazali, da si okupirane kraje in celo morje lastijo, kot svoje. Po več stoletjih spreminjanja imen krajev, še dandanes Italijani dokazujejo italijanskost Kopra in cele Istre z italijanskimi toponimi, kar je pravzaprav namerna goljufija. Vendar jim dokazovanje o italijanskosti morja in krajev ob njem, uspeva celo pri mnogih naših zgodovinarjih. Pri večini, ki svojo zgodovino pozna bolj površno, pa to kmalu žal postane dejstvo. Sicer italijanski zgodovinarji, ki pišejo z znanstvenim pristopom, pravijo, da so se Benečani v te kraje prišli in se začeli seliti nekaj stoletij za Slovenci in Hrvati. Navajajo, da so se pred Benečani v Istro selili tudi nekateri prebivalci Toskane in Furlanije. Skratka Istra je bila naseljena z različnimi ljudstvi. Kar pomeni da ne velja: “Morje Adrijansko nekdaj bilo si slovansko”, a tudi nikakor ne Italijansko.

2. slika Avtor zemljevida iz leta 1561 je Giacomo Gastaldi. Zemljevid iz knjige DESCRIPTIO HISTRIAE avtorjev LUCIANO LAGO – CLAUDIO ROSSIT

Nobena oblast si ne more lastiti morja, ker morje je od morjeplovcev in tistih, ki živijo na njegovem obrežju. A žal skoraj vsaka oblast počnem prav to. Benečani so kmalu za tem ko so okupirali velik del Istre začeli z izkoriščanjem njenih dobrin. V Istri, so se, pred Benečansko zasedbo, razprostirali tisočletni hrastovi gozdovi, iz katerih so že pred okupacijo hrasti sekali za potrebe Benetk. Nobena skrivnost ni da velik del mesta v laguni stoji na hrastovih deblih iz istrskih in kraških gozdov. Veliko dreves je bilo posekanih tudi za beneške galeje. Po Benečanih je hrastovih gozdov ostalo le za vzorec, Kras pa je postal gmajna. Veliko palač v Benetkah je zgrajenih iz istrskega snežno belega apnenca. Monopol z morsko soljo iz solin od Milj, Kopra, do Sečovelj, je bil pod popolno kontrolo Benetk. Da ne omenjamo vina, olivnega olja in drugih istrskih dobrin. Veslači na galejah niso bili Benečani, a iz Istre jih je bilo veliko obsojenih, ali prisilno napotenih za veslače. V glavnem izkoriščanje istrskega prebivalstva ne odtehta nekaj beneške arhitekture v obalnih mestih, ki jo danes nekateri tako zelo poudarjajo.

3. slika Zemljevid je tiskal v Benetkah Francesco Camocio leta 1563. Zemljevid iz knjige DESCRIPTIO HISTRIAE avtorjev LUCIANO LAGO – CLAUDIO ROSSIT

Na prvi sliki, je zemljevid, ki ga je narisal Giacomo Gastaldi in je bil tiskan v Benetkah leta 1546, je Jadransko morje postalo kar Beneški zaliv. Na drugi sliki istega avtorja, je zemljevid, ki je bil tiskan leta 1561, je viden cel Jadran poimenovan v Beneški zaliv. Na tretji sliki je zemljevid, ki ga je tiskal v Benetkah Francesco Camocio leta 1563 in na njem je Jadransko morje zamenjal Beneški zaliv. poglejmo si še prvi tiskan nautični zemljevid, na katerem je viden tudi Koper in nekateri drugi naši kraji iz leta 1539. avtor zemljevida je Giovanni Andrea Vavassori imenovan Guadagnino (4. slika).

Prvi tiskan nautični zemljevid, na katerem je viden tudi Koper in nekateri drugi naši kraji iz leta 1539. avtor zemljevida je Giovanni Andrea Vavassori imenovan Guadagnino. Zemljevid iz knjige DESCRIPTIO HISTRIAE avtorjev LUCIANO

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja