Čas, ko je bil Koper največje mesto v Istri

Zemljevid, nam, sicer ne pove toliko, kot knjiga, a nekateri, kot je ta, nam razkrijejo veliko zanimivosti o našem področju pred 180 in več leti. Leta 1846 je Astrijski LLoyd izdal zemljevid Avstrijskega primorja, na katerem so označili, gospodarsko in kmetijsko dejavnost, politične in cerkvene sedeže, izobraževalne ustanove, rudnike, jame, področja ribarjenja, ladjedelstvo, potniške linije parnikov, poštne, občinske ceste in druge dejavnosti, pomembne za tedanji Avstrijski imperij. Na zemljevidu so narisano potniške linije parnikov, ki so pluli iz Trsta v Koper, Izolo in Piran. Ko smo že pri Piranu, so bili že takrat znani po pijavkah, ki so jih gojili in hranili v Strunjanu. Namreč več stoletij, je v Srednjem veku večina zdravnikov, pravzaprav tisti manj strokoven del, uporabljal pijavke, kot čudežno zdravilo za skoraj vse bolezni in bolezenska stanja. V Strunjanu so še sredi 19. stoletja še vedno imeli zalogo pijavk, za puščanje krvi pacientov.

Glavni kulturi v kmetijstvu sta bili trta in oljka, ker so na zemljevidu večinoma označeni vinogradi in oljčniki, v celotnem zaledju mesta Koper, a tudi Izole in Pirana. Le v okolici Kopra je označeno področje, kjer so se pridelovale žitarice. V Kopru je oznaka za sedež škofije in sedež politične oblasti. Tudi šolski center je označen v Kopru, gimnazije še ni bilo, oziroma ni označena. Pridelava soli je bila v tistem času še pomembna, saj so soline vrisane tako pri Kopru, kot v Sečovljah in Strunjanu. V Kopru je označena tudi tovarna žajfe (mila) in večja ladjedelnica. Na samostane so pozabili, saj niso označeni v mestu na otoku. Jama pri gradu Socerb in v Ospu je tudi označena. Nekakšna bolnišnica, oziroma sanitarni zdravstveni zavod, je bil v Kopru in Izoli.

Najboljša področja za ribarjenje so pred Debelim rtičem, pred Izolo in Pred Piranom. Pristanišče za večje ladje je bilo v vseh treh obalnih mestih. Ladje za prevoz pošte so redno vozile med Trstom in tremi našimi istrskimi mesti.

Na desni strani spodaj je v tabeli opisana politična razdelitev v Tržaško ozemlje, Goriško in Istrsko. Istrsko ozemlje je imelo leta 1864, izmed treh, največ prebivalcev 223.391, ki sicer niso razdeljeni po narodnosti. Politično je bila Istra razdeljena na 17 okrožij. V Koprskem okrožju, je bilo največ prebivalcev, točno 27.736. Po številu prebivalcev je bil 2. po vrsti Pazin s 19.078. Pula, ki je danes največje mesto v Istri je imela samo 5.550 prebivalcev. Že nekaj deset let kasneje je bilo že vse drugače, ko je Avstrija v Puli zgradila vojaško bazo s pristaniščem.

Zemljevid seveda ni popoln in na njemu manjka marsikaj, kar je v tistih časih bilo pri nas, a nekakšen splošni vpogled v gospodarsko, kmetijsko in družbene dejavnosti, nam prikaže. Kar je tudi bolje kot nič.