
Kmetijske Zadruge so množično ustanavljali v vaseh v zaledju Kopra, po končani 2. Svetovni vojni. Oblast je želela obuditi in posodobiti kmetijstvo, a se sovjetski model zadrug, na dolgi rok ni obnesel, ker ni bil pisan na kožo istrskih kmetov. A so zadruge dale misliti kmetom, zato so se počasi preoblikovale in so še danes ponekod zelo uspešne. Na primer danes zelo uspešna in največja splošna zadruga v Sloveniji Agraria iz Kopra je nastala leta 1947, kod koprska kmetijska zadruga, po sovjetskem modelu. Kot sem že povedal, so pred kakšnimi 70 leti takratni zadružniki koprske zadruge počasi opustili vse kar je bilo slabega v sovjetskem modelu in jo prilagodili našim razmeram.
Leta 1959 je okrajna Zadružna zveza imela občni zbor, kjer so razpravljali o težavah podjetja Fructus, o katerem smo že nekajkrat pisali. Namreč leta 1958 je Fructus na Bivju že imel hladilnico sadja in zelenjave, ki je bila za tisti čas najsodobnejša v Jugoslaviji. Zadružniki so bili v skrbeh zaradi težav Fructusa, ki je bil največji kupec in prodajalec kmetijskih pridelkov, a poti nazaj ni bilo Fructus se je bližal svojemu koncu. Istočasno so zadruge postale vse bolj pomemben ekonomski faktor, zato se se na občnem zboru odločili, da bodo ločili proizvodnjo od trgovine. Prilagoditi so se morali tudi novemu odloku oblasti, ki je zahteval, da se v zadrugah izločijo vse nekmetijske dejavnosti.
Upravni odbor je odločil, da trgovsko dejavnost od zadrug, v Istri, prevzamejo podjetja Klas, Jestvina in Prerad, ki morajo zadrugam v nekaj letih odplačati vrednost infrastrukture. Skladišča umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in drugega za kmetijstvo pomembnega materiala, pa zadruge lahko obdržijo. Pomembna sprememba, se je zgodila tudi pri zadružnikih, ki jih je bilo vse več. Odločili so, da bodo zadružniki v najkrajšem času postali kooperanti zadrug. Ker so zadružniki najemali in prejemali posojila, naj bi nosilec posojil kooperantov postala zadruga. Razvoj v istrskem kmetijstvu se je nadaljeval, tudi z izobraževanjem kmetov in novimi sodobnimi prijemi na tem področju.
Kakorkoli že v tistih težkih časih v dveh desetletjih po vojni, so bili postavljeni temelji kmetijstva v Istri, tudi z agrarno reformo. Danes na vse to aktualna politika rada pozablja in kvečjemu omenja le napake takratnih Jugoslovanskih in slovenskih oblasti, uspehe pa premeteno zamolči. Žal brez napak, tudi uspehov ni.
Foto album