Med sprehodom po Belvederju se včasih vprašamo koliko so stara drevesa in kdo jih je sadil? Večina enostavno nima odgovora, čeprav je bilo na to temo veliko napisanega.
Leta 1798, ko so Francozi pod vodstvom Napoleona zasedli Benetke, je prišlo veliko beguncev v Koper, Izolo in Piran. Ker so Francozi prodirali proti Trstu, so v severna istrska mesta pribežali tudi tržaški begunci, oziroma ezuli, tako da so bila vsa prosta stanovanja v Kopri, Izoli in Piranu zasedena in ni bilo mogoče najti več strehe nad glavo. Med begunci iz Benetk, ki so pribežali v Koper je bil tudi premeten politik in dober govornik Angelo Calafati. Že leta 1802 je bil izbran za župana Kopra, ki je bil še pod oblastjo Avstrije. Leto kasneje so mu mandat podaljšali za 3 leta. Bil je sicer oboževalec Francozov in sovražnik Avstrije, a znal je spretno krmariti, tako pod Avstrijsko, kot kasneje pod francosko oblastjo.
Angelo Calafati je zaslužen, ali kriv, za zgodovinske spremembe v Kopru pod francosko oblastjo, ki je spremenil svojo podobo. Porušil je del obzidja in uredil cesto okoli mesta, porušil je velik pas stavb v Božji dragi (Bošadragi) in s cesto povezal današnji trg Brolo z Vojkovim nabrežjem. Ob današnji Cankarjevi ulici je dal posaditi drevesa, ki jih ni več, a je drevored na Cankarjevi še viden na okoli 100 let starih razglednicah. Calafati je obnovil trdnjavo Musela in uredil cesto iz pristanišča do središča mesta, ob novi cesti je dal posaditi drevesa in področje poimenoval Belveder. Torej so najstarejša drevesa drevoreda na Belvederju stara okoli 214 let. na
Leta 1806 je postal intendant Istre, s sedežem v Kopru, v Ilirskih provincah in lobiral za to, da se Istra priključi Kraljevini Italiji in ne deželi Kranjski. Namreč po njegovem mnenju so bili vsi Istrani Italijani. Uspelo mu je, kar je spremenilo zgodovino teh krajev, saj bi bilo vse drugače, če bi Istro priključili deželi Kranjski.
Stare fotografije in razglednice prikazujejo romantične trenutke, ki večinoma ne odražajo duh tistega časa. Če pogledamo 1. sliko, oziroma razglednico iz leta 1938, kjer se ob sončnem zahodu sprehajata dve mamici z otrokoma v vozičku, nas ujeti trenutek zavede. Žal je bilo življenje leta 1938 teško, saj je fašistična oblast prepovedala vse šole v slovenskem jeziku, petje v gostilni in celo slovenski napisi na pokopališčih so bili prepovedani.
Tudi 2. slika drevoreda na Belvederju je iz leta 1938, 3. razglednica, pa iz leta 1932. Na 4. razglednici iz leta 1943 so na levi strani videti zloglasni zapori, ki so bili polni Slovencev in Italijanov, ki so bili v napoto fašističnemu režimu, po kapitulaciji Italije pa nacističnim okupatorjem.
Foto album
Boris Umer