Ne niso bili komunisti, a tudi ne nekdanji župan s štirimi mandati, ki je porušil šolo in hišo kapitana Guccione, kjer je bila nekoč v pritličju znana oštarija Pr Vaporja (Al Vaporetto). Porušiš celo vrsto hiš in skupaj z nekaj ulicami, pa ti zgradijo pristanišče Moleto v Žusterni. Gospod je imel počitniško hišo v Žusterni, sicer ne ob morju, temveč zadaj za današnjim hotelom, a pristanišča ni imel. V tistem času med obema vojnama, ko so bili mussolinijevi fašisti že na oblasti, je bil Giuseppe Cobolli Gigli minister za javna dela.
Celo vrsto hiš, oziroma dve z ulico vzporedno z obalo in prečne ulice, je Giuseppe Cobolli Gigli dal porušiti in popolnoma spremenil podobo mesta za vedno. Istočasno mu je podjetje, ki ga je najel za rušenje, gradilo pristanišče v Žusterni, ki ga danes imenujemo Moleto (Mulet, Molet). Giuseppe je imel uspešno politično kariero že v času italijanskega iredentizma, je bil pod podesta (podžupan) mesta Trst. V tistem času, leta 1919, je napisal knjigo “Trieste fedele di Roma” pod psevdonimom Giulio Italico.
Ni bil eden prvih Italijanov, ki je Slovencem grozil s Fojbami, a v knjigi je napisal, da je, Trst mesto, ki stoji na robu prepada imenovanem FOJBA, zaslužen grob za tiste, ki z drznimi zahtevami ogrožajo italijanskost Istre. Torej vse Slovence in Hrvate bi zmetal v fojbe. “Il paese sorge sul bordo di una voragine che la musa istriana ha chiamato Foiba, degno posto di sepoltura per chi, nella provincia, minaccia con audaci pretese le caratteristiche nazionali dell’Istria.” Še danes imajo Italijani praznik, ko se spominjajo na fojbe, a nekoliko drugače, kod so si pred 2. svetovno vojno predstavljali. Najbolj tragikomično pa je da je bil Giuseppe Coboli Gigli poitalijančen Slovenec. Že kot iredentist si je nadel psevdonim Giulio Italico. Bil pa je sin učitelja v slovenski osnovni šoli Nikolaja Kobolj rojenega leta 1861. O tem pišejo razni italijanski pisci kot Giacomo Scotti in Claudio Sommaruga. Jožef Kobolj je spremenil ime in priimek leta 1928 v Giuseppe Coboli Gigli. Ni bil edini poitalijančen Koprčan, ki se je poitalijančil in postal do svojih sonarodnjakov hujši od italijanskih nacionalistov in fašistov.
Kakorkoli že prvi lastnik Moleta je bil Slovenec Jožef Kobolj, Koprčan in poleti prebivalec Žusterne. Bil je pomemben politik in kot tak je imel veliko prijateljev somišljenikov in seveda veliko sovražnikov. Ti zadnji so ga ušpijali, oziroma prišepnili fašistični policiji, da prejema podkupnine, tako ga je Mussolini odstavil s položaja ministra. Vendar se njegova politična kariera ni končala, postal je predsednik naftne družbe AGIP od leta 1939 do leta 1943, ki so jo ustanovili fašisti. Danes je AGIP multinacionalka z lovkami po celem svetu. Tudi po razpadu Italije ni potonil, kot je značilno za politike. Postal je predsednik družbe Italstrade. Od leta 1987 ga ni več med živimi. Tako v dobrem kot v slabem, bo ostal za vedno zapisan v zgodovini Kopra in Žusterne. No bolj v slabem, kot v dobrem.
Foto album