Nekajkrat smo že pisali o pristanišču v Žusterni, imenovanem Molet ali Moleto, priseljenci iz hrvaškega dela Istre mu pravijo “Mulet”. Nisem, pa še zasledil, da bi kdo napisal točno obdobje kdaj so začeli graditi in kdaj so končali gradnjo pristanišča Moleto. Lokalni časopisi iz tistega časa pišejo, da je bilo pristanišče zgrajeno v dveh mesecih, vendar istočasno zapišejo, da še ni dokončano. Bili so časi fašistične oblasti in je bilo skoraj prravilo, da so z uspehi oblasti namerno pretiravali. Pristanišče so začeli graditi avgusta leta 1938 in ga dokončali novembra, kar seveda ni naključje. Namreč minister za javna dela Mussolinijeve vlade Jože Kobolj (slovesnko ime in priimek je spremenil v Giuseppe Coboli Gigli leta 1928), je pripravljal projekt rušenja 50 hiš v Kopru in še ni izbral izvajalca. Bodoči izvajalec del rušenja 50 hiš, da bi pripravili prostor za načrtovane gradnjo šole “Ana Sauro”, je moral Moleto dokončati, kar je bil pogoj, oziroma podkupnina, bi bi ga Jože Kobolj izbral za izvajalca del v mestu. Namreč naslednje leto, to je meseca julija 1939, je minister Jože Kobolj zadal prvi udarec s krampom, za začetek rušenja hiš v Kopru.
Dela v Žusterni in Kopru je nadziral urad “Genio civile” iz Pule in ne iz Trsta, kar že vzbuja sum na umazane posle. Od pristanišča v Žusterni so pričakovali veliko, a skoraj nič od načrtovanega se ni izpolnilo. Kot je to slučaj pri piarovcih trenutne oblasti, so namerno pretiravali. Zapisali so, da je globina v pristanišču 3 metre in več, kar, vsaj za tisti del bližje obali sploh ne drži, saj je ob oseki globina pol metra. Površino pristanišča so ocenili na 600 kvadratnih metrov, česar nisem preverjal. V danšnjem katastru morska parcel pristanišča meri 939 kvadratnih metrov. V pristanišču naj bi bil prostor za privez ribiških ladij z večjim ugrezom, kar ni držalo in se je kasneje tudi izkazalo za zavajanje. Ob zunanjem pomolu naj bi pristajali parniki, ki so pluli iz Trsta v istrska mesta, a za to so potrebovali dovoljenje pomorskih oblasti, ki ga niso nikoli dobili. Čeprav jim je dovoljenje, ob gradnji Moleta, obljubljal šjor Almerigonia iz Kopra. Le manjši čolni in barke za prevoz potnikov iz Kopra, so po končani gradnji pristajali na Moletu. Poleti pa je pristanišče postalo priljubljeno zbirališče fašistične mladine, kjer so se družili, trenirali plavanje in vaterpolo. Iz Kopra so pripluli s športnimi jadrnicami, jih privezali na zunanjem pomolu in se družili na Moletu. To je trajalo le 4 leta, saj je fašizem začel izgubljati vojno. Vile v Žusterni so se izpraznile, ker so bile v lasti vodilnih tržaških in koprskih fašistov, ki so imeli marsikaj na vesti, zato so iz strahu pred kaznijo za svoje zločine zbežali čez mejo v Italijo. Žusterna je bila neke vrste središče fašističnih veljakov iz okolice, saj je tukaj imel svojo vilo tudi soustanovitelj in prvi vodja fašistične organizacije “Lega Nazionale” senator Giorgio Piccoli iz Rovinja, kjer je tudi končal svojo življensko pot.
Danes vemo, da je Moleto neprimerno pristanišče za privez čolnov, sa je nezaščiteno pred burjo in tramontano. Je pa vedno bolj priljubljeno za domače in tuje kopalce v poletnem času. Izven kopalne sezone pa je na zunanjem pomolu kar nekaj ljubiteljskih ribičev, ki tam trnkarijo podnevi, ponoči pa lovijo kalamare in sipe.
Boris Umer