
Za naše none in pranone vemo da jih je dosti hodilo v Trst prodajat svojo rubo, pa najsi je to blo mleko, jajca, kašen pršut, kruh, zelenjava ali pa oprano in zlikano perilo. Tiste ki so si lahko privoščile so šle z vaporjem. Z mušo ali uoslom so pripeljale robo do barke, razložile in odpeljale svoje živinče v bližnjo štalo. Mnogokrat so prišle zadnji moment, saj je pot do mesta bila za nekatere kar dolga in naporna, saj so vstajale že ob dveh ali treh zjutraj. Parnik je nekaj minut pred odhodom zapiskal v opozorilo in tako se je “rodil” zgornji klic zamudnicam. Niso bile seveda vse Jucke, a kot vem so za Marežgane bile vse pupe onkraj Pomjana Jucke. Tudi moja nona Marija, ki je bila iz Fjeroge je bila za vaščane “Jucka”.
https://www.atrieste.eu/Pdf/VocabolarioTS.pdf :
Piccolo Vocabolario Triestino – Italiano, revizija 3293, (strani 15 – 301)
con qualche nozione di grammatica
dal sito web: http://www.atrieste.eu
Trieste, 8 dicembre 2024
vpogled: dec.2024:
trž. Iùza: Slovenka iz okolice Trsta; ženska, Kraševka ali Istranka, ki je ‘s planote’ prihajala v mesto, v Trst, prinašajoč vrč mleka bodisi na glavi bodisi noseč ga z roko
trž. iùzca: diminutivo di iúza / pomanjševalnica za júco
Sem Kraševec, imel pa sem strica, ki je bil Istran. Tako se je pripetilo, da sem si kot otrok na glavo dal žensko ruto in jo zavozlal na zatilju – tako kot jucka na gornji sliki. Njegov komentar je bil, da sem kot jucka; iz rečenega sem sklepal, da je nekje v nekem okolju vsaka ženska, ki si na tak način pritrdi ruto na glavo, jucka.
V vašem prispevku pišete Jucka, z veliko začetnico; mislim, da bi bilo v tej zvezi dobrodošlo kako dodatno pojasnilo. Gre torej za oznako, ki je vezana na okoliš, iz katerega ženska prihaja, na opravilo, ki ga opravlja, ali na način oblačenja?
V istem viru tržaških besed je tudi:
sbàrchiza : ženska, ki tovori mleko s pomočjo osla, medtem ko “iuza” nosi mleko z roko ali na glavi,
Tudi “sbàrchiza” mi poraja vprašanja in tudi za to besedo bi bilo dobrodošlo kako dodatno pojasnilo.
Hmm, mi pišemo o koprskih zadevah in narečje se zelo razlikuje. V kolikor je v nekem kraju bilo malo ali samo ena jucka je ta ratala pač Jucka kot osebni nadimek. Sicer pa, kot si napisal je tudi v tržaškem rečniku napisano “Iuza” z veliko začetnico 😜. O sbarkici pa nimam pojma – to je pač nekaj tržaškega. lp